Marta, ki je Jehovova priča in živi v Gvatemali, se uči jezika kekči, saj želi s svetopisemskim sporočilom seznaniti ljudi, ki govorijo ta jezik. Nekega dne je opazila moškega, ki je odhajal iz bolnišnice. Glede na njegov videz je Marta predvidevala, da prihaja iz vasi, kjer živi ljudstvo Kekči. Ta vas se nahaja na goratem področju, kjer Jehovove priče zelo redko oznanjujejo. Marta je pristopila k moškemu in ga ogovorila z nekaj besedami, ki jih je znala v jeziku kekči.

 Marta je moškemu ponudila svetopisemski tečaj. Z veseljem je sprejel njeno ponudbo, vendar je rekel, da nima denarja, s katerim bi tečaj plačal. Marta mu je pojasnila, da Jehovove priče Sveto pismo z drugimi preučujejo brezplačno. Prav tako mu je povedala, da lahko preučuje po telefonu in da se mu lahko pri tem pridruži celotna družina. Moški se je s tem strinjal. Ker je znal špansko, mu je Marta dala izvod Svetega pisma – prevod novi svet v španščini. Prav tako mu je dala izvod pripomočka za preučevanje Svetega pisma z naslovom Kaj Sveto pismo v resnici uči? v jeziku kekči. Naslednji teden so moški, njegova žena in njuna dva otroka začeli z Marto po telefonu preučevati Sveto pismo. Tečaj so imeli dvakrat tedensko. »Ker jezika kekči nisem govorila tekoče,« pravi Marta, »smo preučevali v španščini, moški pa je svoji ženi prevajal v jezik kekči. Otroci so razumeli špansko.«

 Ta moški je bil pastor v svoji cerkvi. Tiste, ki so prihajali v njegovo cerkev, je začel učiti to, kar se je naučil na svetopisemskem tečaju. Ljudem je bilo to všeč, zato so ga vprašali, kje se je vse to naučil. Ko jim je povedal, da z Jehovovimi pričami preučuje Sveto pismo, so se mu pri tem počasi pridružili. Kmalu se je okoli 15 posameznikov vsak teden zbralo, da bi po telefonu preučevali z Marto. Da bi jo lahko vsi slišali, so poleg telefona postavili mikrofon.

 Ko je Marta občinskim starešinam povedala za ta tečaj, je eden od starešin obiskal vas, kjer živijo svetopisemski učenci. Povabil jih je na javni govor, ki ga je imel okrajni nadzornik a. Govor je imel v vasi, do katere bi učenci prišli tako, da bi najprej eno uro potovali z avtom, nato pa še dve uri peš. Učenci so povabilo sprejeli in 17 jih je res prišlo.

 Čez nekaj tednov so okrajni nadzornik in še nekaj drugih Prič štiri dni preživeli z učenci. Zjutraj so na spletnem mestu jw.org gledali videoposnetke v jeziku kekči, ki temeljijo na Svetem pismu. Preučevali so tudi brošuro Kdo danes izpolnjuje Jehovovo voljo?. Popoldan pa so gledali vsebine na JW Broadcastingu. Okrajni nadzornik je prav tako poskrbel, da je vsak učenec imel svojega svetopisemskega učitelja.

 V teh štirih dneh so Priče oznanjevale tudi v okoliških vaseh, v katerih živi ljudstvo Kekči. Ljudi so vabili na poseben shod. Na shodu so bratje vsem 47 prisotnim ponudili svetopisemski tečaj. Enajst družin je ponudbo sprejelo.

 Nekaj mesecev kasneje so starešine organizirali, da je v vasi, kjer živi človek, s katerim je Marta začela preučevati, vsak konec tedna potekal shod. Danes okoli 40 posameznikov redno obiskuje shode. Na spominski slovesnosti, ki je potekala v tej vasi, je bilo prisotnih 91 ljudi, kar je brate in sestre zelo razveselilo.

 Marta glede tega doživetja pravi: »Zelo sem hvaležna Jehovu. Včasih imam občutek, da ne morem narediti veliko. Ampak Jehova nas uporablja in mi smo orodje v njegovih rokah. On ve, kaj je v srcu teh posameznikov, saj jih je pritegnil k svojemu ljudstvu. Jehova jih ima rad.«