Jehovove priče verjamemo, da nam lahko svetopisemska načela in zapovedi pomagajo sprejemati odločitve, ki so po volji Bogu in za nas koristne. (Izaija 48:17, 18) Teh načel in zapovedi si nismo mi izmislili, vendar pa jih upoštevamo v svojem življenju. Razmislite, kako se nekatera od njih nanašajo na zmenke. a

•   Zakon je trajna zveza. (Matej 19:6) Ker so za Jehovove priče zmenki korak, ki vodi k zakonski zvezi, nanje gledamo resno.

•   Zmenki so samo za tiste, ki so dovolj stari za poroko. Takšni so že prešli »cvet mladosti« oziroma so že izven obdobja, ko so spolne želje najmočnejše. (1. Korinčanom 7:36)

•   Zmenki so samo za tiste, ki so prosti za poroko. V Božjih očeh nekateri, tudi če so, zakonsko gledano, razvezani, niso prosti za ponovno poroko. Glede na Njegova merila je edini upravičen razlog za razvezo spolna nemorala. (Matej 19:9)

•   Kristjanom, ki se želijo poročiti, je zapovedano, naj se poročijo samo s sovernikom. (1. Korinčanom 7:39) Jehovove priče menimo, da se ta zapoved ne nanaša zgolj na koga, ki spoštuje naše verovanje, ampak na koga, ki kot krščen Priča širi naše verovanje in živi po njem. (2. Korinčanom 6:14) Bog že od nekdaj svojim častilcem naroča, naj se poročijo samo s kom, ki je iste vere. (1. Mojzesova 24:3; Malahija 2:11) Ta zapoved ima, kot so ugotovili sodobni raziskovalci, tudi praktično vrednost. b

•   Otroci bi morali ubogati svoje starše. (Pregovori 1:8; Kološanom 3:20) Za otroke, ki še živijo doma, ta zapoved pomeni, da morajo ubogati, kar so se starši odločili glede sestajanja. Sem lahko spada tudi to, da starša določita, pri kateri starosti lahko njun sin ali hčerka začne hoditi na zmenke in kaj lahko na njih počne.

•   Priče se lahko v okviru svetopisemskih smernic sami odločijo, ali se bodo sestajali in s kom. To je v skladu z načelom: »Vsak bo namreč nosil svoje breme [oziroma odgovornost].« (Galačanom 6:5) Seveda pa takrat, ko gre za sestajanje, marsikdo ravna modro in za nasvet vpraša zrele Priče, ki mu želijo samo najboljše. (Pregovori 1:5)

•   Številne navade, ki so običajno povezane s sestajanjem, so pravzaprav resni grehi. Na primer, Sveto pismo nam zapoveduje, naj se izogibamo spolne nemorale. Sem ne spadajo le spolni odnosi med neporočenima posameznikoma, temveč tudi druge nečiste spolne aktivnosti med neporočenima, kot je božanje spolovil druge osebe oziroma oralna ali analna spolnost. (1. Korinčanom 6:9–11) Tudi če posameznika med sestajanjem drug pri drugem podžigata spolno slo in prenehata, tik preden bi zagrešila spolno nemoralo, gre še vedno za »nečistost«, ki je Bog ne odobrava. (Galačanom 5:19–21) Sveto pismo obsoja tudi nemoralno pogovarjanje, ki vsebuje »opolzko govorjenje«. (Kološanom 3:8)

•   Srce, to je notranji človek, je zvijačno. (Jeremija 17:9) Človeka lahko navede, da dela stvari, za katere ve, da niso prav. Dva, ki se sestajata, lahko preprečita, da bi ju srce zapeljalo, s tem da nista nikoli sama v okoliščinah, ki bi bile zanju skušnjava. Morda se par odloči za razumne varnostne ukrepe in gre na zmenek skupaj z družbo krepostnih ljudi ali kakšnim primernim posameznikom. (Pregovori 28:26) Samski kristjani, ki iščejo zakonskega partnerja, se zavedajo nevarnosti spletnih zmenkarij, še zlasti pa nevarnosti, da bi se navezali na koga, o komer ne vedo veliko. (Psalm 26:4)