Naše spoštovanje zbujajoče vesolje
9. poglavje
Naše spoštovanje zbujajoče vesolje
1, 2. a) Kaj lahko povemo o snovnem nebu? b) Kaj se sprašujejo premišljujoči ljudje in k čemu bi odgovori na ta vprašanja pripomogli?
ŽE TISOČLETJA se ljudje s strmenjem ozirajo v zvezdno nebo. V jasni noči prekrasne zvezde migljajo na vesoljski temíni kot lesketajoči se dragulji. V mesečni noči se zemlja odene spet s čisto samosvojo lepoto.
2 Kdor kaj premišlja o tem, kar vidi, se pogosto sprašuje: ‚Kaj neki se skriva tam daleč v vesolju? Kakšen red vlada v njem? Kdo ve, kako je vse to nastalo?‘ Z odgovori na ta vprašanja bi gotovo tudi laže ugotavljali, zakaj je nastala zemlja z ljudmi in ostalimi živim svetom na njej, pa tudi, kakšna bo naša prihodnost.
3. Kaj je eden izmed rezultatov vse večjega poznavanja vesolja?
3 Pred davnimi stoletji so mislili, da je vesolje sestavljeno iz tistih nekaj tisoč zvezd, kar so jih lahko opazili s prostim očesom. Zdaj pa, ko imajo znanstveniki mogočne priprave, s katerimi preiskujejo nebo, vemo, da jih je veliko veliko več. Pravzaprav si tega, kar zdaj ugotavljajo, ni mogel nihče niti približno predstavljati. Človeška pamet lahko samo strmi nad neizmernostjo in prezamotano zgradbo vesoljskih prostranstev. Kot je nekoč pisalo v reviji National Geographic, je človek nad tem, kar zdaj spoznava o vesoju, »globoko presunjen«.1
Strah zbujajoča razsežnost
4. Kaj so odkrili v dvajsetih letih 20. stoletja?
4 Zadnja stoletja so astronomi, ki so preiskovali nebo s prvimi teleskopi, opažali nekakšne kosmičaste, oblakom podobne tvorbe. Domnevali so, da so to bližnji plinski oblaki. V dvajsetih letih tega stoletja, ko so začeli uporabljati vse večje in močnejše teleskope, pa so ugotovili, da so ti »plini« nekaj veliko večjega in pomembnejšega: galaksíje.
5. a) Kaj je galaksija? b) Kaj vse obsega naša galaksija, Rimska cesta?
5 Galaksíja, ali po naše osvétje, je ogromen samostojni sestav zvezd, ki skupaj s plini, kozmičnim prahom in drugimi snovmi kroži okrog središčnega jedra. Osvetja, svetovja ali otočna vesoljstva jim pravijo zato, ker je vsaka med njimi kakor vesolje zase. Poglejmo si na primer samo galaksijo, v kateri živimo in ji pravimo Rimska cesta (ali Mlečna cesta). Del te galaksije je tudi naše osončje, torej Sonce z Zemljo, ostalimi planeti in njihovimi lunami. Vendar je to le njen neznatno majhen delček, saj ima naša galaksija, Rimska cesta, nad 100 milijard zvezd, po oceni nekaterih znanstvenikov pa je teh zvezd najmanj 200 do 400 milijard! Urednik neke znanstvene revije je celó menil: »V Rimski cesti bi lahko bilo kar pet do deset bilijonov zvezd.«2
6. Koliko naša galaksija znaša v premeru?
6 V premeru je naša galaksija tako razsežna, da bi jo prepotovali šele v 100 000 letih, tudi če bi mogli potovati s svetlobno hitrostjo (300 000 kilometrov na sekundo)! Koliko je to potem kilometrov? Kar poglejmo: če torej svetloba v enem letu prepotuje približno 10 bilijonov (10 000 000 000 000) kilometrov, moramo to število samo zmnožiti s 100 000 in že imamo rešitev: dolžina naše galaksije znaša v premeru približno en trilijon (1 000 000 000 000 000 000) kilometrov! Povprečna medzvezdna oddaljenost v naši galaksiji je menda nekako šest svetlobnih let in približno 60 bilijonov kilometrov.
7. Koliko naj bi bilo po ugibanjih vseh galaksij v vesolju?
7 Človeška pamet komajda more dojemati tolikšne razsežnosti in daljave. In vendar je naša galaksija šele začetek daljnih vesoljskih prostranstev! Zdaj šele lahko zares ostrmimo: zasledili so namreč že toliko galaksij, da jih je, kot je nekdo napisal, »kot travnih bilk na travniku«.3 Že v vidnem vesolju je približno deset milijard galaksij! Izven dosega današnjih teleskopov pa jih je še veliko več. Po oceni nekaterih zvezdoslovcev naj bi bilo v vesolju 100 milijard galaksij! Vsaka galaksija pa vsebuje tudi na stotine milijard zvezd!
Galáktične kopíce
8. Kako so galaksije razporejene?
8 Vendar to še ni vse. Te silne galaksije niso po vesolju kar nametane, kamor bi katera padla. Ponavadi so razporejene v točno določene skupine, kopíce, kakor jim pravimo. Dozdaj so zasledili in fotografirali že na tisoče takšnih galaktičnih kopic ali jat.
9. Kaj obsega naša galaktična kopica?
9 V nekaterih kopicah je združenih dokaj malo galaksij. Naša galaksija, Rimska cesta, spada na primer v kopico, ki obsega približno dvajset galaksij. Eno izmed »sosednjih« galaksij v tej »domači« kopici lahko v jasni noči vidimo tudi brez teleskopa. To je Andrómedina galaksija, ki je podobne spiralne oblike kot naša Rimska cesta.
10. a) Koliko galaksij ima lahko ena kopica? b) Kakšne so razdalje med galaksijami in galaktičnimi kopicami?
10 Druge galaktične kopice so sestavljene iz desetin, morda tudi stotin ali celo tisočev galaksij. Ena izmed njih menda vsebuje kar 10 000 galaksij! Galaksije znotraj iste kopice so lahko med sabo oddaljene povprečno tudi po milijon svetlobnih let. Galaktične kopice pa so lahko med sabo oddaljene tudi po stokrat bolj. Obstajajo pa dokazi, da so tudi kopice razporejene v nekakšne »nadkopice«, tako kot po več grozdov skupaj na vinski trti. Kakšna veličina in edinstvena organiziranost!
Podobna organiziranost
11. V čem najdemo podobno organiziranost v našem osončju?
11 Če se zdaj spustimo do našega osončja, bomo tu našli še eno do potankosti organizirano razporeditev. Sonce, ki je srednje velika zvezda, je »jedro«, okrog katerega se gibljejo Zemlja in ostali planeti s svojimi lunami po točno določenih krožnicah. Leto za letom krožijo s takšno matematično zanesljivostjo, da lahko zvezdoslovci natančno določijo, kje bodo v kakem prihodnjem trenutku.
12. Kako so organizirani atomi?
12 Če pogledamo v neskončno majhne delce, v atome, bomo tam zasledili prav takšno natančnost. Atom je pravo čudo urejenosti, nekakšno osončje v malem. Sestavljen je iz jedra, v katerem so delci, ki jim pravimo protóni in nevtróni, jedro pa obkrožajo drobceni, nenehno potujoči elektróni. Vsa matêrija (snov) je zgrajena iz teh zidakov. Snov se razlikuje od snovi ravno po številu protonov in nevtronov v jedru in po številu ter razporeditvi elektronov, ki krožijo okrog njega. V tem odkrivamo nadvse pretanjen red, saj se da vse prvíne, iz katerih je sestavljena materija, razporediti po številu teh zidakov v točno določeno zaporedje.
Kaj se skriva za to organiziranostjo
13. Kakšne značilnosti opažamo v vsem vesolju?
13 Kot smo videli, nam vesolje s svojo obsežnostjo resnično budi pravo strahospoštovanje. Enako je z njegovo čudovito urejenostjo. Od neskončno velikega do neskončno majhnega, od galaktičnih kopic do atomov se vesolje odlikuje po edinstveni organiziranosti. V reviji Discover je tako pisalo: »Presenečeno smo opažali tolikšen red, katerega nove in nepredstavljive vidike naši kozmológi in fiziki še vedno odkrivajo. [...] Včasih smo temu rekli čudež, in še vedno si dovolimo, da vsemu vesolju skupaj rečemo čudo čudes.«4 To urejenost priznavajo že z besedo, s katero v zvezdoslovju pogosto imenujejo vesolje, namreč z besedo »kózmos«. Ta je v Slovarju slovenskega knjižnega jezika med drugim opredeljen tudi kot »(neizmeren) prostor kot urejena celota«, »vesolje«.5
14. Kaj je pripomnil nekdanji vesoljec?
14 Nekdanji vesoljec John Glenn je opažal »urejenost celotnega vesolja okrog nas« in to, da galaksije »vse potujejo po točno določenih órbitah v pravilnem razmerju druga do druge«. Zato se je vprašal: »Mar je vse to res moglo nastati kar tako? Ali je bilo res naključje, da se je grmada vesoljskega drobiža kar naenkrat, sama od sebe, podala na pot po orbitah?« Na koncu ugotavlja: »Tega ne morem verjeti. [...] Vse skupaj je v orbito naravnala nekakšna Sila, ki tudi skrbi za to, da tam ostaja.«6
15. Na kaj kaže natančna zgradba in organiziranost vesolja?
15 Vesolje je resnično takó natančno organizirano, da si lahko človek po nebesnih telesih meri in izračunava čas. Jasno pa je, da je vsako količkaj zanesljivo uro izdelala pametna glava, ki se spozna na red in načrtovanje. In lastnik take pametne glave, ki takó dobro načrtuje, je seveda kak pameten človek. Kaj naj potem rečemo o veliko bolj zamotani načrtnosti in zanesljivosti, ki se kaže vsepovsod v vesolju? Ali ni to prav takó znamenje, da je vse to nekdo zasnoval in ustvaril, znamenje bistrega razuma? In če je tako, ali res mislite, da bi razum lahko obstajal ločeno od osebnosti?
16. Do katerega zaključka glede vesolja pridemo?
16 Odgovor je neizogiben: za vrhunsko organiziranost je bil potreben vrhunski organizator. Izkušnja nam pravi, da nič organiziranega ne nastane kar samo od sebe, po naključju. Zato pa nam celotna življenjska izkušnja pravi, da je moral vsako urejeno, skladno celoto nekdo urediti, organizirati. Vsak stroj, računalnik, vsaka hiša, še celó vsako pero in papir ima svojega izdelovalca, organizatorja. Po isti logiki je morala tudi mnogo bolj zamotana in veličastna organiziranost v vesolju imeti svojega organizatorja.
Ni zakona brez zakonodajalca
17. V čem se kaže v vesolju zakonitost?
17 Poleg tega v celotnem vesolju, od atomov do galaksij, vladajo natančni fizikalni zakoni. Tako na primer nekateri uravnavajo vse v zvezi s toploto, drugi spet v se v zvezi s svetlobo, zvokom in težnostjo. Ali kot to pravi fizik Stephen W. Hawking: »Bolj ko preiskujemo vesolje, bolj spoznavamo, da ni prav nič samovoljno, ampak da se pokorava točno določenim zakonom, ki veljajo na različnih področjih. Najbrž lahko zelo upravičeno domnevamo, da obstajajo tudi kaka združujoča načela, tako da bi bili vsi zakoni samo deli enega samega velikega zakona.«7
18. Kaj je sklepal raketni strokovnjak?
18 Raketni strokovnjak Wernher von Braun je šel korak naprej, rekel je: »Vesoljski naravni zakoni so tako natančni, da nam ni težko zgraditi vesoljsko ladjo za polet na Mesec in preračunati čas poleta do delčka sekunde natančno. Te zakone je nekdo moral postaviti.«8 Znanstveniki, ki hočejo poslati raketo v krožnico okrog Zemlje ali Meseca, morajo, če hočejo, da jim uspe, ravnati skladno s temi vesoljnimi zakoni.
19. Brez česa si ne moremo zamisliti zakonov?
19 Kadar pomislimo na zakone, se zavedamo, da jih je postavilo neko zakonodajno telo. Za prometnim znakom »stop«, nedvomno stoji človek ali skupina ljudi, ki je postavila takšno pravilo. Kaj naj si potem mislimo o vseobsežnih zakonih, po katerih se ravna snovno vesolje? Ti blesteče zasnovani zakoni brez dvoma dokazujejo, da so delo nadvse bistroumnega zakonodajalca.
Organizator in zakonodajalec
20. Kakšna ugotovitev je bila objavljena v reviji Science News?
20 Po obravnavi vseh učinkov reda in zakonitosti, ki so v vesolju tako očitni, je revija Science News nekoč ugotavljala: »Pomišljanje o teh rečeh kozmologom ne da miru. Iz tega bi namreč sledilo, da takšne točno določene in odmerjene razmere niso mogle nastati naključno. En odgovor na to vprašanje bi bil, da rečemo, da je vse skupaj nekdo zasnoval, in to pripišemo Božji previdnosti.«9
21. Kaj so nekateri pripravljeni priznati?
21 Veliko ljudi, med njimi tudi veliko znanstvenikov, tega ni pripravljeno priznati. Drugi pa so pripravljeni priznati to, o čemer dokazi vztrajno pripovedujejo: da gre pri tem za razum. Priznavajo, da takšne neizmerne razsežnosti, natančnost in zakonitost, ki obstajajo v celotnem vesolju, niso mogle nastati kar po naključju. Vse to mora biti delo nadčloveškega razuma.
22. Kako je neki biblijski pisec dal vedeti, kdo je Stvarnik vesolja?
22 Takšen sklep je izpeljal tudi eden izmed biblijskih piscev, ki je o snovnem vesolju napisal takole: »Povzdignite oči kvišku in glejte! Kdo je to ustvaril? On, ki [vso] njihovo vojsko vodi po številu, ki jih vse kliče celo po imenu.« »On« je, kot pravi naprej, »Stvarnik nebes in njihov véliki razgrinjevalec«. (Iz. 40:26; 42:5, NS)
Vir energije
23, 24. Kako je mogoče proizvesti materijo?
23 Obstoječa materija se torej ravna po vesoljnih zakonih. Toda iz česa je vsa ta materija nastala? Carl Segan v Vesoljstvu (Cosmos) pravi: »Na začetku tega vesolja ni bilo ne galaksij, zvezd ali planetov, ne življenja ali civilizacij.« O spremembi iz tega stanja v zdajšnje vesolje govori kot o »najveličastnejši pretvorbi materije in energije, kar si jih lahko vsaj od daleč, v obrisih, predstavljamo«.10
24 V tem je ključ za razumevanje, kako je vesolje moglo nastati: pri tem je moralo iti za pretvorbo energije in materije. Da sta ti dve res v nekakšnem razmerju, je potrdil Einstein s svojo znamenito formulo E=mc2 (energija je enaka masi krat svetlobna hitrost na kvadrat). Iz te formule lahko med drugim izpeljemo tudi sklep, da je mogoče materijo pridobiti iz energije, tako kot lahko iz materije pridobimo ogromno energijo. Slednje je človek dokazal z atomsko bombo. Tako je astrofizik Josip Kleczek rekel: »Večina, morda tudi vsi elementarni delci, se lahko tvorijo z materializacijo [tj. usnóvljenjem] energije.«11
25. Kdo ali kaj je vir neizmerne energije, brez katere vesolje ne bi moglo nastati?
25 Znanost torej dokazuje, da bi vir neizčrpne energije imel s tem na voljo potrebno gradivo, iz katerega bi lahko ustvarjal snovno podstavo vesolja. Prej navedeni biblijski pisec je zapisal, da je ta vir energije živa, razumna osebnost. Pravi namreč: »Zaradi obilne [pre]gibalne sile [ali tudi: dinamične energije] in zato, ker je prepoln živahne moči, niti en [eno nebesno telo] ne manjka.« (NS) Z biblijskega zornega kota v tem viru brezmejne energije torej prepoznavamo ozadje dogajanja, ki ga 1. Mojzesova knjiga 1:1 opisuje s stavkom: »Na začetku je Bog ustvaril nebo in zemljo.« (NS)
Prav nič kaótičen začetek
26. Kaj danes znanstveniki na splošno priznavajo?
26 Znanstveniki danes na splošno priznavajo, da je vesolje tudi res imelo začetek. Ena izmed najbolj uveljavljenih teorij, ki naj bi opisale ta začetek, je znana pod imenom teorija o prapoku ali praeksploziji. »Zadnje čase takorekoč vse razprave o nastanku vesolja izhajajo iz teorije o prapoku,« ugotavlja Francis Crick.12 Jastrow pravi tej kozmični »eksploziji« kar »dobesedno trenutek ustvaritve«.13 Vendar pa, čeprav znanstveniki »v glavnem trdijo, da lahko zelo podrobno opišejo,« kaj se je dogajalo po tem »trenutku«, je po priznanju astrofizika Johna Gribbina v New Scientistu »še vedno skrivnost«, kaj je do tega »trenutka ustvarjanja« pripeljalo. »Morda,« kot Gribbin še modruje, »morda pa je to navsezadnje le naredil Bog.«14
27. Zakaj ima teorija o prapoku svoje omejitve?
27 Vendar pa večina znanstvenikov ni pripravljena pripisati tega »trenutka« Bogu. Po njihovem naj bi torej ta eksplozija bila kaotična, približno tako kot eksplozija jedrske bombe. Samo, ali je pri takšnih eksplozijah nasledek res višja stopnja organiziranosti? Ali bombe, ki med vojno padajo na mesta, sejejo za sabo genialno zasnovane hiše, ulice in znake s prometnimi pravili? Ravno obratno, takšne eksplozije puščajo za sabo ruševine, nered, zmešnjavo, razkroj. In če ima razstrelivo jedrski naboj, sta nered in razkroj popolna, tako kot sta to 1945. leta morali doživeti japonski mesti Hirošima in Nagasaki.
28. Kaj si lahko mislimo o mogočnih silah, po katerih je nastalo vesolje?
28 Ne, naše veličastno vesolje, v katerem vladajo tak neverjeten red, načrtovanost in zakonitost, ni moglo nastati kar z navadno »eksplozijo«. Le mogočen organizator in zakonodajalec je lahko mogočne sile, ki so pri tem delovale, uravnal tako, da je lahko z njihovim delovanjem prišlo do vrhunske organiziranosti in zakonitosti. V znanstvenih pričevanjih in z lastnim treznim premislekom torej najdemo trdno oporo za slovesen biblijski razglas: »Nebesa razglašajo Božjo slavo, in [nebesno] prostranstvo pripoveduje o delu njegovih rok.« (Ps. 19:1, NS)
29. Kaj potrjujejo znanstvene in naše lastne ugotovitve?
29 Biblija se torej pogumno spopada z vprašanji, ki jih razvojni nauk še ni jasno načel. Ne pušča nas v nevednosti glede izvora vsega obstoječega, ampak nam na to daje enostaven in razumljiv odgovor. Potrjuje znanstvene in naše lastne ugotovitve, da nič ne nastaja samo od sebe. Nihče izmed nas sicer res ni bil zraven, ko se je gradilo vesolje, vendar je očitno, da je bil ves potek v rokah Velikega gradbenika. Biblijski sklep je: »Vsako hišo nekdo zgradi. Tisti, ki je vse naredil, pa je Bog.« (Hebr. 3:4, EI)
[Vprašanja za preučevanje]
[Poudarjeno besedilo na strani 115]
Človek je nad tem, kar zdaj spoznava o vesolju, »globoko presunjen«
[Poudarjeno besedilo na strani 117]
V naši galaksiji, Rimski cesti, je nad 100 milijard zvezd
[Poudarjeno besedilo na strani 118]
Galaksije so razporejene v kopicah ali jatah, tako kot po več grozdov na vinski trti
[Poudarjeno besedilo na strani 122]
Znanstveniki so presenečeni nad »redom, katerega nove in nepredstavljive vidike [...] še vedno odkrivajo«
[Poudarjeno besedilo na strani 123]
Za vrhunsko organiziranost je potreben vrhunski organizator
[Poudarjeno besedilo na strani 123]
Vesolje »se pokorava točno določenim zakonom«
[Poudarjeno besedilo na strani 125]
»Takšne točno določene in odmerjene razmere niso mogle nastati naključno«
[Slika čez celo 114. stran]
[Slika na strani 116]
Značilna spiralna galaksija
[Slika na straneh 116, 117]
Naše osončje, na sliki označeno s kvadratkom, je pravi pritlikavec v primerjavi z Rimsko cesto, našo galaksijo
[Slika na strani 119]
Andromedina galaksija, podobna naši Rimski cesti, je le majhen delček grozljivo velikega vesolja, v katerem je menda nad 100 milijard galaksij
[Sliki na straneh 120, 121]
Planeti v našem osončju se gibljejo okrog Sonca po točno določenih krožnicah
Atomi so nekakšna osončja v malem
[Slika na strani 122]
Uro sestavi bistroumen urar. Ali ni potem tudi vesolje, ki še veliko točneje kaže čas, »sestavil« bistroumen mojster vseh mojstrov?
[Slika na strani 124]
Če hočejo poslati raketo v krožnico okrog Zemlje, se morajo držati zakonov gibanja in težnosti. Brez zakonodajalca pa teh zakonov ne bi bilo
[Slika na strani 125]
Prometna pravila si je moral nekdo zamisliti
[Sliki na strani 126]
Z atomsko bombo je postalo očitno, da sta materija in energija v tesni povezavi
Ali stavbe v bombnih eksplozijah prehajajo v višjo stopnjo organiziranosti?
[Slika na strani 127]
»Vsako hišo nekdo zgradi. Tisti, ki je vse naredil, pa je Bog.« (Hebr. 3:4)
