Božje ime v Novi zavezi

POLOŽAJ Božjega imena v Hebrejskih spisih — „Stari zavezi“ — je neomajen. Čeprav so ga Židje postopoma prenehali izgovarjati, pa jim je njihovo verovanje preprečilo, da bi odstranili to ime, ko so prepisovali starejše manuskripte Biblije. Zato je v Hebrejskih spisih Božje ime zapisano večkrat kot katerokoli drugo ime.

S Krščanskimi grškimi spisi — „Novo zavezo“ — je drugače. V rokopisih knjige Razodetja (zadnje knjige Biblije) je Božje ime zapisano v obliki kratice „Jah“ (beseda Aleluja). Vendar razen tega v nobenem starem grškem manuskriptu, ki ga danes poznamo, od knjige Mateja do Razodetja, ni zapisana polna oblika Božjega imena. Ali to pomeni, da tu Božje ime ne bi smelo biti? To bi bilo presenetljivo že glede dejstva, da so se Jezusovi učenci zavedali pomembnosti Božjega imena in, da nas je Jezus učil moliti, da naj bo Božje ime posvečeno. Kaj se je torej zgodilo?

Da bi lahko to razumeli, se moramo spomniti, da manuskripti Krščanskih grških spisov, ki so danes na voljo, niso originalni. Prvotne knjige, ki so jih pisali Matej, Luka in drugi biblijski pisci, se je veliko uporabljalo in so se obrabile.  Zato so bile prepisane in, ker so se tudi te obrabile, so jih spet prepisali. To je tudi za pričakovati, kajti ti prepisi so bili namenjeni uporabi in ne za hranjenje.

Danes obstoja na tisoče izvodov Krščanskih grških spisov, toda večina izmed njih je bila narejena v 4. stoletju n. št. ali še pozneje. Iz tega lahko sklepamo: Ali se je tekstu Krščanskih grških spisov kaj zgodilo pred 4. stoletjem in so zaradi tega izpustili Božje ime? Dejstva dokazujejo, da je bilo tako.

Ime je bilo v njih

Lahko smo prepričani, da je apostol Matej v svojem evangeliju zapisal Božje ime. Zakaj? Ker ga je najprej zapisal v hebrejščini. V 4. stoletju je Hieronim, ki je prevedel latinsko Vulgato, poročal: „Matej, Levi, ki je bil davkar, je postal apostol in je prvi v Judeji v hebrejskem jeziku napisal evangelij o Kristusu . . . Tisti, ki ga je potem prevedel v grščino, ni bil dovolj natančen. Hebrejski rokopis je vse do današnjih dni ohranjen v knjižnici v Cezareji.“

Če je Matej pisal v hebrejščini, je neverjetno, da bi ne bil uporabljal Božjega imena, še posebej tedaj, ko je citiral iz delov „Stare zaveze“, v katerih je zapisano ime. Ostali pisci drugega dela Biblije so pisali za širšo javnost v mednarodnem jeziku tedanjega časa, v grščini. Zato niso citirali iz originalnih Hebrejskih spisov, ampak iz Septuaginte — grškega prevoda. Celo Matejev evangelij so nazadnje prevedli v grščino. Ali se je v teh grških spisih pojavilo Božje ime?

No, nekateri stari deli prevoda Septuaginte, ki so obstojali že v Jezusovem času, so se ohranili vse do današnjih dni. Pomembno pri tem pa je, da se je v njih pojavljalo Božje ime. The New International Dictionary of New Testament Theology (zvezek 2, 512. stran) pravi: „Nedavno raziskovanje besedila je ovrglo dvom glede misli, da so sestavljalci (Septuaginte) prevedli tetragramaton JHVH z besedo kyrios. V starejših LXX MSS (delih), ki so nam sedaj na razpolago, je tetragramaton v grškem tekstu pisan s hebrejskimi črkami. To navado so obdržali tudi kasnejši židovski prevajalci Stare zaveze v prvem stoletju n. št.“ Tako so torej Jezus in njegovi učenci, če so brali pisma v hebrejščini ali grščini, naleteli na Božje ime.

Profesor George Howard z ameriške univerze Georgia je o tem rekel: „Kadar je v Septuaginti, ki jo je uporabljala in citirala cerkev Nove zaveze, bila zapisana hebrejska oblika Božjega imena, so pisci Nove zaveze brez dvoma vključili tetragramaton v svoja navajanja Pisem.“ (Biblical Arhaeology Review, marec 1978, 14. stran / Pregled biblijske arheologije) So smeli narediti drugače?

Božje ime se je ohranilo v grških prevodih Stare zaveze le nekaj časa. V prvi polovici drugega stoletja n. št. je židovski proselit Aquila na novo prevedel Hebrejske spise v grščino in predstavil Božje ime s tetragramatonom v starih hebrejskih znakih. V tretjem stoletju je Origen zapisal: „V natančnejših manuskriptih je IME zapisano s hebrejskimi črkami, vendar ne s sodobnimi hebrejskimi črkami, ampak z najstarejšimi.“

Celo v četrtem stoletju je Hieronim v svojem uvodu k Samuelovima knjigama in Knjigama kraljev napisal: „V določenih grških prevodih najdemo celo vse do današnjih dni Božje ime zapisano s tetragramatonom  (יהוה), in sicer z najstarejšimi črkami.“

Odstranitev imena

Sčasoma se je, ker se je začel odpad, ki ga je napovedal že Jezus, to ime, čeprav je v manuskriptih bilo, vse manj in manj uporabljalo. (Matej 13:24-30; Apostolska dela 20:29, 30) Nazadnje ga mnogi bralci niso več poznali; in Hieronim poroča, da so v njegovem času, „določeni nevedneži zaradi podobnosti črk, ko so naleteli na (tetragramaton) v grških spisih, to prebrali ΠΙΠΙ.“

V novejših izvodih Septuaginte je bilo Božje ime nadomeščeno z besedami kot sta „Bog“ (The·osʹ) in „Gospod“ (Kyʹri·os). To je znano zato, ker imamo zgodnje dele Septuaginte, v katerih je zapisano Božje ime in poznejše izvode, kjer je iz teh istih delov Božje ime bilo odstranjeno.

Enako je bilo z „Novo zavezo“ ali Krščanskimi grškimi spisi. Profesor George Howard je še dejal: „Ko je bila hebrejska oblika Božjega imena odstranjena in nadomeščena z grškimi besedami, je bila odstranjena tudi iz Nove zaveze, kjer se je Septuaginto citiralo . . . Kmalu je bilo Božje ime za pogansko cerkev izgubljeno, razen v primerih, ko se je odražalo kot skrajšano nadomestilo ali pa so se ga spominjali biblicisti.“

Medtem ko so Židje odklanjali izgovorjavo Božjega imena, pa ga je odpadli krščanski cerkvi uspelo popolnoma odstraniti iz manuskriptov obeh delov Biblije, pisanih v grškem jeziku, kakor tudi iz ostalih prevodov v drugih jezikih.

Ime je potrebno

Kot smo malo prej videli, je bilo ime sčasoma obnovljeno v mnogih  prevodih hebrejskih spisov. Toda, kako je z grškimi spisi? Prevajalci in raziskovalci Biblije so ugotovili, da se brez Božjega imena nekatere dele Krščanskih grških spisov zelo težko pravilno razume. Ponovno pisanje imena je veliko pomagalo k povečani jasnosti in razumljivosti teh delov navdihnjene Biblije.

Tako, na primer, razmisli o besedah Pavla Rimljanom, ki se pojavljajo v Ekumenski izdaji: „Kajti vsak, kdor bo klical Gospodovo ime, bo rešen“. (Rimljanom 10:13) Čigavo ime moramo klicati, da bi bili rešeni? O Jezusu se velikokrat govori kot o „Gospodu“ in en stavek celo pravi: „V Gospoda Jezusa veruj in rešil se boš“. Ali lahko zaključimo, da je Pavel prej govoril o Jezusu? (Apostolska dela 16:31, EI)

Ne, ne moremo. Obrobna pripomba k Rimljanom 10:13 nas v Jubilejnem prevodu Nove zaveze, 1984, usmeri na Joela 2:32 v Hebrejskih spisih. Če preveriš to opombo, boš ugotovil, da je Pavel v svojem Pismu Rimljanom dejansko citiral Joelove besede, in sicer to, kar je Joel rekel v originalni hebrejščini: „Vsakdo, ki bo klical ime Jehovino, bo rešen.“ (NS) Da, Pavel je tu mislil, da bi morali klicati ime Jehova. Kajti naše verovanje v Jezusa, našega rešitelja, je tesno povezano s pravilnim cenjenjem Božjega imena.

Ta primer pokazuje, kako je odstranitev Božjega imena iz Grških spisov povzročila, da mnogi mešajo Jezusa in Jehovo. Brez dvoma pa je to veliko prispevalo k razvoju nauka o trojici.

Ali bi se moralo ime vrniti tja, kamor spada?

Ali bi imel prevajalec pravico napisati, oziroma vrniti Božje ime, kljub dejstvu, da ga v obstoječem manuskriptu ni? Da, imel bi to pravico. Večina grških leksikonov priznava, da se v Bibliji često beseda „Gospod“ nanaša na Jehovo. Tako na primer Robinsonov A Greek and English Lexicon of the New Testament (izdan leta 1859) govori v rubriki pod grško besedo Kyʹri·os („Gospod“), da je v Septuaginti „Bog, kot Najvišji Gospod in suveren vesolja Hebrejsko Jehova.“ Zato imajo na mestih, kjer pisci Krščanskih Grških spisov citirajo Hebrejske spise, pravajalci pravico, prevesti besedo  Kyʹri·os kot „Jehova“, in to kjerkoli se je Božje ime pojavilo v hebrejskem originalu.

Mnogi prevajalci so to storili. Najpozneje v 14. stoletju so bili iz Krščanskih grških spisov narejeni številni hebrejski prevodi. Kaj so prevajalci naredili, ko so prišli do citiranja „Stare zaveze“, kjer se je pojavilo Božje ime? Čestokrat so čutili, da morajo Božje ime vrniti v tekst. Mnogi prevodi posameznih delov ali celotnih Krščanskih grških spisov v hebrejščino vsebujejo Božje ime.

Prevodi v sodobne jezike, še posebno tiste, ki jih uporabljajo misijonarji, so to posnemali. Tako mnogi prevodi Grških spisov v afriške, azijske in ameriške jezike ter jezike pacifiških otokov, svobodno uporabljajo ime Jehova, tako da lahko bralci jasno vidijo razliko med pravim Bogom in lažnimi bogovi. Ime se pojavlja tudi v prevodih evropskih jezikov.

Prevod, ki hrabro vrača Božje ime z močnim ugledom, je Novi svet prevod Krščanskih grških spisov. V tem prevodu, ki je sedaj na razpolago v enajstih sodobnih jezikih, je zapisano Božje ime vsakič, ko je del Hebrejskih spisov, kjer je zapisano, citiran v Grških spisih. V prevodu Grških spisov se to ime pojavlja 237 krat.

Nasprotovanje imenu

Kljub naporom mnogih prevajalcev, da bi povrnili v Biblijo Božje ime je vedno religija pritiskala, da se ga izloči. Židje so ga sicer pustili v svojih Biblijah, toda niso ga hoteli izgovarjati. V drugem in tretjem stoletju so ga odpadli kristjani odstranili, ko so prepisovali grške biblijske manuskripte in ga izpustili tudi pri prevajanju Biblije. Prevajalci današnjega časa so ga odstranili celo tedaj, če so prevajali iz prvotne hebrejščine, kjer se pojavlja skoraj 7000 krat. (V hebrejskem tekstu New World Translation of the Holy Scriptures, izdaja iz leta 1984, se pojavlja 6973 krat.)

Kako gleda Jehova na tiste, ki so iz Biblije odstranili njegovo ime? Če bi bil ti avtor kakšne knjige, kaj bi menil o nekom, ki bi se na veliko trudil odstraniti tvoje ime iz knjige, ki je pravzaprav tvoja? Prevajalce, ki nasprotujejo imenu, izgovarjajo pa se na problem izgovorjave ali na židovsko tradicijo, se lahko primerja s tistimi, o katerih je Jezus rekel, da „precejajo komarje, velbloda pa požirajo“.(Matej 23:24) Spotikali so se ob te male probleme, toda pri tem ustvarili večje — odstranili so ime največje osebnosti v vesolju in to iz knjige, katero je ona navdihnila.

Psalmist je pisal: „Doklej, o Bog, bo zasramoval stiskalec, večno li bo zaničeval sovražnik ime tvoje?“ (Psalm 74:10)

[Okvir na strani 25]

„GOSPOD“ — enakovreden „Jehovi“?

Odstraniti Božje ime, značilno osebno ime iz Biblije in ga nadomestiti z nazivoma kot sta „Gospod“ ali „Bog“ povzroči, da tekst izgubi vrednost in ustreznost. To lahko vodi do brezizraznih besednih zvez. V uvodu The Jerusalem Bible je rečeno: „Izgovoriti ’Gospod je Bog’ je zagotovo ponavljanje misli z drugimi besedami, ki pomenijo isto (nepotrebno ali brezizrazno ponavljanje), medtem ko z besedami ’Jahve je Bog’ ni tako.“

Takšna nadomestila lahko privedejo tudi do nerodnih, sicer lepih, a praznih besed. Tako se Psalm 8:9 v prevodu Authorized Version glasi: „ O GOSPOD, naš Gospod, kako veličastno je tvoje ime na vsej zemlji!“ Kako drugače je, če se v takšen tekst postavi ime Jehova! Tako v prevodu Young’s Literal Translation of the Holy Bible ta stavek beremo: „Jehova, naš Gospod, kako ugledno je tvoje ime na vsej zemlji!“

Odstranitev imena lahko povzroči tudi zmedo. Psalm 110:1 pravi: „GOSPOD je rekel mojemu Gospodu: Sedi na mojo desnico, dokler ne položim tvojih sovražnikov za podnožje tvojih nog!“(EI) Kdo komu govori? Koliko boljši je ta prevod: „Rekel je Jehova mojemu Gospodu: ’Sedi na mojo desnico, dokler ne podložim tvojih sovražnikov za podnožje tvojih nog.’“ (Novi svet prevod)

Razen tega nadomeščanje besede Jehova z „Gospod“ odstrani iz Biblije nekaj, kar je v njej osrednjega pomena. The Illustrated Bible Dictionary (Ilustrirani slovar Biblije) zvezek 1, 572. stran izjavlja: „Točno povedano, Jahve je edino ’ime’ Boga.“

The Imperial Bible-Dictionary (zvezek 1, 856. stran) opiše razliko med „Bog“ (Elohim) in „Jehova“ in izjavlja: „(Jehova) je povsod lastno ime in označuje osebno Boga, samo njega; medtem ko je Elohim navaden samostalnik, ki običajno označuje, (ni pa nujno), Najvišjega.“

J. A. Motyer, predstojnik Trinity Collegea v Angliji, dodaja: „Pri branju Biblije je mnogo izgubljenega, če pozabimo upoštevati, da sta besedi (Gospod ali Bog) nadomestilo za osebno ime samega Boga. S tem, ko je povedal svojemu ljudstvu svoje ime, se je Bog namenil razodeti svoj najglobji značaj.“ (Eerdmans’ Handbook to the Bible, 157. stran)

Ne, nihče ne more prevesti značilnega lastnega imena samo z nazivom. Naziv ne more nikoli izraziti polnost in bogatost pomena originalnega Božjega imena.

[Okvir/slike na strani 26]

Tale odlomek iz Septuaginte (desno) z Zaharijo 8:19-21 in 8:23—9:4 iz prvega stoletja n. št. se nahaja v Izraelskem muzeju v Jeruzalemu. V njem je Božje ime zapisano štirikrat, trikrat ga lahko vidimo tukaj. V Aleksandrijskem manuskriptu (levo) pa je prepis Septuaginte, narejen 400 let pozneje. Tu je Božje ime v teh istih vrsticah nadomeščeno s KY in KC, kar je skrajšana oblika grške besede Kyʹri·os (Gospod).

[Okvir na strani 27]

John W. Davis, ki je bil misijonar na Kitajskem v 19. stoletju, je rekel, zakaj bi po njegovem Božje ime moralo biti v Bibliji: „Če Sveti Duh pravi Jehova na vsakem mestu v hebrejščini, zakaj potem prevajalci ne napišejo Jehova v angleščini ali kitajščini? S kakšno pravico pravijo, na tem mestu bom zapisal ime Jehova, na tem pa ga bom nadomestil? Če lahko kdorkoli reče, da so tu primeri, kjer je uporaba besede Jehova napačna, potem naj pove zakaj; onus probandi (breme dokazov) ostane na njem. Zanj bo težka naloga, če bo moral odgovoriti na to preprosto vprašanje: Če je kakšen primer, kjer je napačno uporabiti ime Jehova v prevodu, zakaj ga je potem uporabil navdihnjen pisec v prvotnem tekstu?“ (The Chinese Recorder and Missionary Journal, zvezek VII, Šanghaj 1876).

[Slika na strani 23]

Novi svet prevod Krščanskih grških spisov pravilno uporablja Božje ime na 237 mestih

[Slike na strani 24]

Božje ime na cerkvi v Minorki v Španiji,

na kipu blizu Pariza v Franciji

in na Chiesi di San Lorenzo v Parmi v Italiji