Sedmo poglavje

Štiri besede, ki so spremenile svet

1. Kako močan učinek so imele štiri besede, ki so se davno tega pojavile na steni?

NA OMETANI steni so se pojavile štiri čisto preproste besede. Pa vendar so bile to besede, ki se jih je mogočni vladar tako zelo prestrašil, da je skoraj izgubil razum. Naznanjale so, da bosta dva kralja ob prestol, da bo eden od njiju umrl in da bo napočil konec močni svetovni sili. Zaradi teh besed je ponižanje zadelo takrat sveto spoštovan verski red. Najpomembnejše pa je, da so te besede povišale čisto čaščenje Jehova in potrdile njegovo suverenost v času, ko se večina ljudi ne za eno ne za drugo ni kaj dosti menila. Poleg tega pa so osvetlile tudi današnje svetovne dogodke! Le kako so lahko štiri besede povzročile vse to? Poglejmo, kako.

2. a) Kaj se je zgodilo v Babilonu po Nebukadnezarjevi smrti? b) Kdo je prišel na oblast?

² Od dogodkov, opisanih v četrtem poglavju Danielove knjige, so minila že desetletja. Leta 582 pr. n. š. je umrl prevzetni kralj Nebukadnezar in njegovo 43-letno vladanje Babilonu se je tako končalo. Za njim jih je vladalo še več iz njegove družine, toda vsem po vrsti se je vladanje končalo bodisi z zgodnjo smrtjo ali umorom. Nazadnje je z uporom prestol dobil Nabonid. Nabonid je bil sin velike svečenice boga meseca, Sina, zato očitno ni bil v krvnem sorodstvu z babilonsko kraljevo hišo. Po mnenju nekaterih poznavalcev se je z Nebukadnezarjevo hčerjo poročil  zato, da bi svoje vladanje nekako pozakonil; zato naj bi bil tudi sina Belsazarja, ki mu ga je ta rodila, postavil za svojega sovladarja in mu večkrat po nekaj let zaupal poveljstvo nad Babilonom. Belsazar je bil potemtakem Nebukadnezarjev vnuk. Toda ali se je iz izkušenj svojega starega očeta naučil, da je Jehova Vrhovni Bog, ki more ponižati vsakega kralja? Ni bilo videti! (Daniel 4:37)

GOSTIJA, KI UIDE Z VAJETI

3. Kakšna je bila Belsazarjeva pojedina?

³ Peto poglavje Danielove knjige se začne z opisom pojedine. »Belsazar kralj je napravil tisočim mogočnežem svojim veliko gostovanje in je pil vino pred tisočimi.« (Daniel 5:1) Lahko si mislite, kolikšna je morala biti dvorana, da so se v njej lahko gostili vsi ti možje pa še kraljeve stranske žene in priležnice. Neki strokovnjak pravi: »Babilonske gostije so bile nekaj veličastnega, čeprav so se navadno končale s pijanostjo. Mize so se šibile od uvoženega vina in vsakovrstnega razkošja. Po sobani so se širile raznovrstne dišave; pevci in glasbeniki so zabavali zbrane goste.« Na čelu, kjer so ga lahko vsi videli, je sedel Belsazar in pil vino, še in še ga je pil.

4. a) Zakaj bi se morda zdelo čudno, da so Babilonci v noči s 5. na 6. oktober 539 pr. n. š. praznovali? b) Zaradi česa so morda bili Babilonci tako samozavestni, čeprav je bila v bližini vpadna vojska?

⁴ Čudno, da so bili Babilonci tisto noč, s 5. na 6. oktober 539 pr. n. š., tako praznično razpoloženi. Njihov narod je bil v vojni in sploh jim ni kazalo rožnato. Nabonida so pred kratkim porazile medo-perzijske vpadne sile in se je bil zatekel v Borsipo jugozahodno od Babilona. Zdaj pa je Cirova vojska taborila prav pred Babilonom. Pa vendar ni nič videti, da bi bili Belsazar in njegovi mogočneži kaj zaskrbljeni. Saj je bilo njihovo mesto vendar  nepremagljivi Babilon! Njegovo ogromno obzidje se je dvigalo nad globokimi vodnimi jarki, ki jih je napajala velika reka Evfrat, ki je tekla skozi mesto. Že tisoč let ni noben sovražnik Babilona zavzel v naskoku. Čemu torej skrbi? Morda je Belsazar menil, da bo z veseljaškim hrupom sovražniku tam zunaj dal vtis samozavesti in se bo ta ustrašil.

5., 6. Kaj je Belsazar storil v vinjenosti in zakaj je to bila za Jehova huda žalitev?

⁵ Popivanje je od Belsazarja kmalu terjalo svoj davek. »Vino je zasmehovalec,« beremo v Pregovorih 20:1. In Belsazar je zaradi vina res zagrešil eno najhujših neumnosti. Ukazal je, naj na gostijo prinesejo svete posode iz Jehovovega templja. Te posode, ki jih je Nebukadnezar uplenil med zavzetjem Jeruzalema, naj bi se uporabljale le za čisto čaščenje. Še judovski duhovniki, ki so bili pooblaščeni, da so jih nekoč uporabljali v jeruzalemskem templju, so bili posvarjeni, naj bodo vedno čisti. (Daniel 5:2; primerjaj Izaija 52:11.)

⁶ To pa še ni bilo vse. Belsazar je imel na umu še predrznejše dejanje. »Kralj in mogočneži njegovi, žene in priležnice njegove [. . .] so [pili] vino in hvalili bogove iz zlata in srebra, iz brona, železa, lesa in kamena.« (Daniel 5:3, 4) Belsazar je torej hotel svoje krive bogove povišati nad Jehova! Videti je, da je bilo takšno stališče značilno za Babilonce. Svoje judovske pregnance so zaničevali, se posmehovali njihovemu čaščenju in jim niso dajali niti najmanjšega upanja, da se bodo še kdaj lahko vrnili v svojo ljubljeno domovino. (Psalm 137:1–3; Izaija 14:16, 17) Opiti monarh je morda mislil, da bo s poniževanjem teh pregnancev in z žaljenjem njihovega Boga naredil vtis na svoje žene in uradnike in se pred njimi pokazal, kako  močan da je. * Toda naj je ob takšnem razkazovanju moči še tako užival, to ni bilo za dolgo.

NAPIS NA STENI

7., 8. Kaj je zmotilo Belsazarjevo pojedino in kako je to vplivalo na kralja?

⁷ »V isti uri,« pravi navdihnjena pripoved, »se pokažejo prsti človeške roke in pišejo, svetilniku nasproti, po pobeljeni [ometani, NW] steni kraljeve palače. In kralj je videl konec roke, ki je pisala.« (Daniel 5:5) Kako srhljiv prizor! Kar naenkrat se je prikazala roka in se premikala po zraku ob dobro osvetljenem delu stene. Zamislite si, kakšna smrtna tišina je legla na družbo, ko so se gostje zastrmeli vanjo. Roka je začela po ometani steni * pisati tajnopisno sporočilo. Ta pojav je bil tako zlovešč, tako nepozaben, da ponekod ljudje še dandanes uporabljajo zvezo »napis na steni«, kadar govorijo o svarilu pred neogibno nesrečo.

⁸ Kako pa je to vplivalo na tega prevzetnega kralja, ki je hotel sebe in svoje bogove povišati nad Jehova? »Tedaj se izpremeni jasno lice kraljevo in misli njegove ga preplašijo, in vezi njegovega ledja se razrešijo in koleni trkata drugo ob drugo.« (Daniel 5:6) Belsazar je menil, da se bo pokazal velikega in mogočnega pred svojimi podložniki. Namesto tega pa je postal živa podoba najbednejše groze: v obraz je prebledel, kolki so se mu zašibili, ves se je tresel, tako zelo, da sta mu koleni trkali drugo ob drugo. Resnične so besede, ki jih je David izrekel Jehovu v pesmi: »Proti prevzetnim [. . .] so tvoje oči, da  jih ponižaš.« ​(2. Samuelova 22:1, 28; primerjaj Pregovori 18:12.)

9. a) Zakaj Belsazarjev strah ni bil isto kot pobožni strah? b) Kaj je kralj ponudil babilonskim modrijanom?

⁹ Treba je omeniti tudi to, da Belsazarjev strah ni bil isto kakor pobožni strah, globoko spoštljiv sveti strah pred Jehovom, ki je začetek vse modrosti. (Pregovori 9:10) Njegov strah je bil ena sama bolestna groza, ki tresočemu se monarhu ni prinesla ničesar, kar bi bilo podobno modrosti. * Namesto da bi Boga, katerega je pravkar žalil, prosil odpuščanja, je glasno zaklical, naj pripeljejo »rotilce, Kaldejce in vedeževalce«. Razglasil je celo: »Kdorkoli prečita to pismo in mi oznani njega razlago, bo oblečen v škrlat, dobi zlato verižico na vrat in bode tretji oblastnik v kraljestvu.« (Daniel 5:7) Biti tretji vladar v kraljestvu, takoj za kraljema Nabonidom in samim Belsazarjem, bi bilo res nekaj mogočnega. Po navadi bi to mesto šlo Belsazarjevemu najstarejšemu sinu. Tako obupno si je kralj želel razlago tega čudežnega sporočila!

10. Kako so se modrijani izkazali, ko so si prizadevali razložiti napis na steni?

¹⁰ V veliko dvorano so tako prikorakali modrijani. In teh v Babilonu res ni manjkalo, saj je bilo to mesto prežeto s krivo vero in prepolno vseh mogočih templjev. Mož, ki so trdili, da znajo brati omene (prihodnost iz znamenj) in razvozlati tajnopis, je bilo gotovo na pretek. Gotovo jih je zaskominala sijajna priložnost, ki se jim je ponujala. Pred najizbranejšim občinstvom so smeli preskusiti svoje  spretnosti, smeli so upati, da si bodo pridobili kraljevo naklonjenost in se povzpeli na visok oblastni položaj. Toda kako klavrno so se odrezali! »Niso mogli čitati pisma, ne oznaniti kralju razlage njegove.« * (Daniel 5:8)

11. Zakaj babilonski modrijani morda niso znali prebrati napisa?

¹¹ To, ali so babilonski modrijani znali dešifrirati pisavo, torej razbrati same črke, ali ne, ni znano. Če tega niso znali, so imeli ti brezvestneži vse možnosti, da si izmislijo kakršno koli zlagano razlago, nemara kaj takšnega, s čimer bi polaskali kralju. Druga možnost pa je, da so bile črke popolnoma berljive. Ker pa so v jezikih, kot sta bili aramejščina in hebrejščina, pisali brez samoglasnikov, je vsaka beseda lahko imela več možnih pomenov. V tem primeru se modrijani verjetno niso mogli odločiti, za katere besede je šlo. Pa tudi če so se lahko, besed še vedno niso znali razložiti, ker niso mogli ugotoviti, kaj v resnici pomenijo. Toda naj je bilo tako ali drugače, eno je gotovo: babilonskim modrijanom je spodletelo, hudo spodletelo!

12. Kaj so modrijani s svojo nesposobnostjo dokazali?

¹² Modrijani so se tako izkazali za šarlatane, njihov sveto spoštovani verski red pa za prevaro. Razočaranje nad njimi je bilo popolno! Ko je Belsazar videl, da je zaman zaupal tem pobožnežem, se je še bolj prestrašil, v obraz je še bolj prebledel, celo njegovi mogočneži so bili »zbegani«. * (Daniel 5:9, SSP)

 POŠLJEJO PO MOŽA VELIKEGA UVIDA

13. a) Zakaj je kraljica predlagala, naj pošljejo po Daniela? b) Kako je Daniel takrat živel?

¹³ V tem kritičnem trenutku pa je v banketno dvorano vstopila kraljica, očitno kraljica mati. Slišala je za zmedo na gostiji, pa tudi poznala nekoga, ki bi lahko dešifriral napis na steni. Desetletja pred tem je njen oče Nebukadnezar nad vse svoje modrijane postavil Daniela. Kraljica ga je imela v spominu kot moža z ‚odličnim duhom in znanjem in razumnostjo‘. Po Nebukadnezarjevi smrti je Daniel svoj visoki vladni položaj verjetno izgubil, vsaj glede na to, da ga Belsazar, kot je videti, ni poznal. Toda Danielu je bilo ugleda kaj malo mar. Verjetno je takrat že zakoračil v svoja devetdeseta leta in še vedno je zvesto služil Jehovu. Že kakih osemdeset let je namreč bil pregnanec v Babilonu, pa so ga še vedno poznali po njegovem hebrejskem imenu. Še kraljica ga je poimenovala z Danielom in ne z babilonskim imenom, ki so mu ga nekoč nadeli. Kralja je nagovorila: »Pokličejo naj torej Daniela, in on oznani razlago.« (Daniel 1:7; 5:10–12)

14. V kakšnem precepu se je Daniel znašel, ko je videl napis na steni?

¹⁴ Poslali so po Daniela in prišel je pred Belsazarja. Kralju je bilo gotovo neprijetno prositi za uslugo Juda, čigar Boga je še malo prej žalil. Kljub temu pa se je Belsazar skušal nekako prilizniti Danielu, s tem da mu je ponudil isto nagrado – tretji položaj v kraljestvu – če bo znal prebrati in pojasniti skrivnostne besede. (Daniel 5:13–16) Daniel je pogledal napis na steni in sveti duh mu je omogočil, da je znal sprevideti njegov pomen. Bilo je sporočilo o obsodbi od Boga Jehova! Le kako naj Daniel zdaj objavi kruto obsodbo nad nečimrnim kraljem ravno njemu v obraz, in to vpričo njegovih žena in mogočnežev? Samo pomislite, v kakšnem precepu se je znašel Daniel! Ali so ga premamile kraljeve laskave  besede ter obljubljeno bogastvo in ugled? Ali bo prerok omilil Jehovovo objavo?

15., 16. Česa bistvenega se Belsazar ni naučil iz preteklosti in kako ljudje danes ponavljajo to napako?

¹⁵ Daniel je pogumno spregovoril: »Darovi tvoji naj ostanejo tebi in darila svoja daj drugemu; vendar prečitam pismo kralju in mu oznanim razlago.« (Daniel 5:17) Nato je Daniel priznal veličino Nebukadnezarja, kralja, ki je bil tako mogočen, da je lahko ubil, udaril, povišal ali ponižal, kogar je hotel. Zatem pa je spomnil Belsazarja, da je Nebukadnezarja naredil velikega Jehova, »Bog Najvišji«. In ko se je ta mogočni kralj prevzel, ga je ravno tako ponižal Jehova. Pač, Nebukadnezar je hočeš nočeš moral spoznati, da »Bog Najvišji vlada v kraljestvu človeškem ter postavi čezenj, kogar hoče«. (Daniel 5:18–21)

¹⁶ Belsazar je ‚vse to vedel‘. Pa vendar se iz preteklosti ni prav nič naučil. Storil je še večji greh, kot ga je Nebukadnezar, ki je bil preponosen: Belsazar je nič manj kot predrzno žalil samega Jehova. Daniel je razgalil kraljev greh. Pred vsem navzočim poganskim občinstvom je Belsazarju celo drzno povedal, da krivi bogovi nič »ne vidijo, ne slišijo in ne čutijo«. V nasprotju s temi nemočnimi bogovi pa je Jehova Bog, »v čigar roki je dihanje tvoje«, je še pripomnil ta pogumni Božji prerok. Ljudje si še vedno delajo bogove iz neživih reči, malikujejo denar, kariero, ugled, celo užitke. Toda nič od tega ne more dati življenja. Jehova je edini, ki mu vsi dolgujemo svoj obstoj, edini, od katerega je odvisen sleherni naš dih. (Daniel 5:22, 23; Dejanja 17:24, 25)

UGANKA NAPOSLED REŠENA!

17., 18. Katere štiri besede so se izpisale na steno in kaj dobesedno pomenijo?

¹⁷ Ostareli prerok se je tedaj lotil tega, česar niso zmogli vsi babilonski modrijani skupaj. Prebral in razložil je napis na  steni. Besede so se glasile: »MENE, MENE, TEKEL UFARSIN [in PARSIN, NW].« (Daniel 5:24, 25) Kaj pa pomenijo?

¹⁸ Besede dobesedno pomenijo »mina, mina, šekel in polovici šekla«. Vsaka beseda je predstavljala denarno utežno enoto in sledile so si po vrednosti v padajočem zaporedju. Kako zapleteno! Tudi če so babilonski modrijani znali razbrati črke, ni bilo prav nič čudno, da niso znali razložiti besed.

19. Kako je Daniel razložil besedo »MENE«?

¹⁹ Daniel je pod vodstvom Božjega svetega duha pojasnil: »To pa je razlaga reči: MENE: seštel je Bog kraljevanje tvoje in mu naredil konec.« (Daniel 5:26) Soglasniki prve besede so namreč dopuščali dve možni besedi: »mina« in eno izmed oblik aramejske besede za »izštet« ali »seštet«, odvisno pač, s katerimi samoglasniki jih je kdo bral. Daniel je dobro vedel, da se je Judom pregnanstvo bližalo koncu. Od napovedanih 70 let jih je 68 že minilo. (Jeremija 29:10) Jehova, Veliki časomerilec, je Babilonu seštel dneve, ko naj bi ta vladal kot svetovna sila, in njegov konec je bil bliže, kakor bi si to kdor koli na Belsazarjevi pojedini sploh lahko mislil. Čas se je zares iztekel, pa ne le Belsazarju, temveč tudi njegovemu očetu Nabonidu. Morda je prav zato beseda »MENE« ponovljena, da bi torej najavila konec kraljevanja obema.

20. Kako je Daniel razložil besedo »TEKEL« in kako je ta veljala za Belsazarja?

²⁰ Beseda »TEKEL« pa se je pojavila v zapisu samo enkrat, in še to v ednini. To bi lahko nakazovalo, da je veljala predvsem Belsazarju. In to bi bilo kar primerno, saj je bil prav on zelo nespoštljiv do Jehova. Beseda sama pomeni »šekel«, vendar glede na soglasnike bi jo lahko brali tudi kot »pretehtan«. Daniel je zato Belsazarju rekel: »TEKEL: pretehtan  si bil na tehtnici in prelehak si se izkazal.« (Daniel 5:27) Jehovu so celi narodi tako malenkostni kakor prah na tehtničnem torilu. (Izaija 40:15) Nimajo dovolj moči, da bi preprečili njegove namene. Kaj je torej mogel pomeniti en sam ošabni kralj? Belsazar se je hotel poviševati nad Suverena vesolja. Ta, ki je bil samo človek, si je drznil žaliti Jehova in se posmehovati čistemu čaščenju. Toda nazadnje se je ‚izkazal prelahkega‘. Belsazar si je vsekakor povsem zaslužil obsodbo, ki se je naglo približevala!

21. Kako je beseda »PARSIN« pomenila trojno besedno igro in kaj je ta beseda nakazovala o tem, kakšno prihodnost ima Babilon kot svetovna sila?

²¹ Zadnja beseda, ki se je pojavila na steni, je bila »PARSIN«. Daniel jo je prebral v ednini, kot »PERES«, verjetno zato, ker je govoril samo enemu kralju, drugi pa je bil odsoten. Ta beseda je predstavljala vrhunec Jehovove velike uganke, trojno besedno igro. »Parsin« dobesedno pomeni »polovici šekla«. Toda črke dopuščajo še dva možna pomena: »(raz)delitve« in »Perzijci«. Daniel je torej napovedal: »PERES: razdeljeno je kraljestvo tvoje in dano Medom in Peržanom.« (Daniel 5:28)

22. Kako se je Belsazar odzval na rešitev uganke in kaj je morda upal?

²² Uganka je bila tako rešena. Mogočni Babilon naj bi bil skoraj padel pod medo-perzijskimi silami. Vendar je Belsazar, čeprav poparjen zaradi tega zloveščega razglasa, ostal zvest svoji besedi. Svojim služabnikom je naročil, naj Daniela oblečejo v škrlat, mu nadenejo zlato verižico in ga razglasijo za tretjega vladarja v kraljestvu. (Daniel 5:29) Daniel teh časti ni zavrnil, saj je vedel, da so posredno v čast Jehovu. Seveda je Belsazar morda upal, da bo Jehova omilil svojo sodbo, ker je počastil njegovega preroka. Vendar tudi če je bilo tako, je bilo to premalo in prepozno.

 BABILON PADE

23. Katera stara prerokba se je spolnjevala ravno med Belsazarjevo gostijo?

²³ Medtem ko so Belsazar in njegovi dvorjani še pili v čast svojim bogovom in se posmehovali Jehovu, se je v temi zunaj palače odigravala velika drama. Spolnjevala se je prerokba, ki jo je Izaija posredoval že skoraj dvesto let predtem. Jehova je za Babilon takrat napovedal: »Vsemu zdihovanju pred njim storim konec.« Da, konec naj bi bilo vsemu zatiranju, ki ga je zaradi tega hudobnega mesta moralo prenašati Božje izvoljeno ljudstvo. Kako pa? Ista prerokba je odgovarjala: »Idi gori, Elam! oblezite ga, o Medi!« Elam je po smrti preroka Izaija postal del Perzije. Do takrat, ko se je odigrala Belsazarjeva pojedina, ki je bila prav tako napovedana v isti Izaijevi prerokbi, pa sta Perzija in Medija res združili svoje sile in ‚šli gori‘ ter ‚oblegli‘ Babilon. (Izaija 21:1, 2, 5, 6)

24. Katere podrobnosti o padcu Babilona je napovedala že Izaijeva prerokba?

²⁴ Napovedano je bilo celo ime poveljnika teh sil, pa tudi glavne značilnosti njegove bojne strategije. Izaija je namreč že kakih 200 let vnaprej prerokoval, da bo Jehova mazilil nekoga z imenom Cir, zato da bo ta prišel nad Babilon. Temu Ciru naj bi med njegovim naskokom zgladil vse ovire, ki bi mu prišle na pot. Vode Babilona naj bi se ‚posušile‘ in mogočna mestna vrata ostala odprta. (Izaija 44:27–45:3) In tako je tudi bilo. Cirova vojska je speljala reko Evfrat drugam, pri čemer se je vodna gladina toliko znižala, da se je vojska lahko prebila po strugi. Brezskrbni stražarji so predtem vrata v babilonskem obzidju pustili kar odprta. Svetni zgodovinarji so si edini, da se je vdor v mesto zgodil med tem, ko so se njegovi prebivalci predajali  bučnemu veseljačenju. Babilon je bil zavzet skoraj brez najmanjšega odpora. (Jeremija 51:30) No, pa je vendarle umrl vsaj nekdo, ki ga je treba omeniti. Daniel pripoveduje: »Še to noč je bil umorjen Belsazar, kralj Kaldejcev. In Darij Medec je dobil kraljestvo, ko je bil blizu dvainšestdeset let star.« (Daniel 5:30, 31)

KAJ SE LAHKO NAUČIMO IZ NAPISA NA STENI

25. a) Zakaj je staroveški Babilon ustrezen simbol današnjega svetovnega krivoverstvenega sistema? b) V katerem pomenu so bili Božji novoveški služabniki babilonski ujetniki?

²⁵ Navdihnjena pripoved iz 5. poglavja Danielove knjige je za nas izrednega pomena. Staroveški Babilon,  središče krivoverskih šeg in navad, je ustrezen simbol svetovnega krivoverstvenega imperija. Ta ves svet obsegajoči prevarantski konglomerat Razodetje opisuje kot krvi žejno vlačugo in jo imenuje »Babilon véliki«. (Razodetje 17:5) Ta vlačuga je gluha za vsa opozorila glede njenih krivih naukov in navad, ki sramotijo Boga, in celo preganja tiste, ki oznanjujejo resnico Božje Besede. Podobno kot staroveški Jeruzalemčani in Judovci je bil tudi zvesti ostanek maziljenih kristjanov leta 1918 kakor v pregnanstvu ‚Velikega Babilona‘, ko je preganjanje, ki ga je zanetila duhovščina, tako rekoč ustavilo oznanjevanje Kraljestva.

26. a) Kako je »Babilon véliki« leta 1919 padel? b) Kateremu svarilu bi morali prisluhniti mi sami in ga nato posredovati še drugim?

²⁶ Nenadoma pa je »Babilon véliki« padel! Sicer je bil padec v bistvu neslišen, enako kakor je stari Babilon leta 539 pr. n. š. padel skoraj neslišno; pa vendar je bil ta figurativni padec vseeno poguben. Zgodil se je leta 1919 n. š., ko je bilo Jehovovo ljudstvo izpuščeno iz babilonskega ujetništva in blagoslovljeno z božanskim priznanjem. »Babilon véliki« je s tem zgubil moč nad Božjim ljudstvom, obenem pa je to bilo znamenje za začetek njegovega javnega razgaljenja, češ da je to prevarant, na katerega se ni zanašati. Tega padca se ne da več zavrteti nazaj, in »Babilon véliki« ne more več ubežati svojemu dokončnemu uničenju. Jehovovi služabniki zato ponavljajo svarilo: »Izidite iz nje, ljudstvo moje, da se ne udeležite grehov njenih.« (Razodetje 18:4) Ali ste prisluhnili temu svarilu? In ali ga posredujete tudi drugim? *

27., 28. a) Katero pomembno resnico je imel Daniel vedno pred očmi? b) Kateri dokaz imamo, da bo Jehova kmalu ukrepal proti današnjemu hudobnemu svetu?

 ²⁷ Tudi danes torej vidimo napis na steni, le da ne velja samo za »Babilon véliki«. Spomnite se pomembne osrednje resnice v Danielovi knjigi: Jehova je Vesoljni suveren. Samo on ima pravico človeštvu postaviti vladarja in nihče drug. (Daniel 4:17, 25; 5:21) Kar koli bi nasprotovalo Jehovovim namenom, bo odstranjeno. Samo stvar časa je še, kdaj bo Jehova ukrepal. (Habakuk 2:3) Daniel je ta čas končno doživel v devetdesetih letih svojega življenja. Takrat je lahko videl, kako je Jehova odstranil svetovno silo, ki je zatirala Božje ljudstvo že vse od Danielovega otroštva.

²⁸ Nesporen dokaz imamo, da je Bog Jehova že posadil na nebeški prestol Vladarja nad človeštvom. To, da se svet za tega Kralja ne meni in nasprotuje njegovemu vladarstvu, pa jasno dokazuje, da bo Jehova kmalu pometel z vsemi nasprotniki kraljestvene vlade. (Psalm 2:1–11; 2. Petrov 3:3–7) Ali ravnate v skladu z dejstvom, da zdaj ni čas za obotavljanje, in zaupate v Božje kraljestvo? Če na to odgovarjate pritrdilno, ste se iz napisa na steni resnično nekaj naučili!

[Podčrtne opombe]

KAJ STE SPOZNALI?

• Kaj je zmotilo Belsazarjevo gostijo v noči s 5. na 6. oktober 539 pr. n. š.?

• Kako je Daniel razložil napis na steni?

• Katera prerokba glede padca Babilona se je spolnjevala med Belsazarjevo gostijo?

• Kaj nam pripoved o napisu na steni pomeni danes?

[Vprašanja]

 [Slika čez celo 98. stran]

 [Slika čez celo 103. stran]