Življenje
Življenje
Definicija: Aktivno stanje, ki razlikuje rastline, živali, človeka in duhovna bitja od neživih stvari. Snovne življenjske oblike imajo na splošno zmožnosti rasti, presnove, odzivanja na zunanje dražljaje in zmožnost razmnoževanja. Rastlinstvo živi aktivno življenje, toda ne življenje v smislu duše, ki ima občutke. Zemeljske duše, živali in človek, imajo tako aktivno življenjsko moč, ki jih poživlja, kot dihanje, ki to življenjsko moč vzdržuje.
Življenje v polnem pomenu besede, kakršno živijo razumna bitja, je popolni obstoj s pravico do le-tega. Človeška duša ni nesmrtna. Toda zvesti Božji služabniki imajo upanje na večno življenje v popolnosti — za mnoge na zemlji, za ”malo čredo“ kot sodediče Božjega kraljestva pa v nebesih. Po vstajenju v duhovno življenje je članom kraljevskega razreda zagotovljena nesmrtnost. To je življenje, ki ga ni potrebno vzdrževati s katerokoli ustvarjenih stvari.
Kakšen je namen človeškega življenja?
Da bi naše življenje imelo namen, je bistveno priznati njegov Vir. Če bi bilo življenje rezultat slepe slučajnosti, bi bil naš obstoj brez namena in ne bi bilo nobene zanesljive prihodnosti, ki bi jo lahko načrtovali. Toda Apostolska dela 17:24, 25, 28 pravijo: ”Bog, ki je ustvaril svet in vse kar je na njem . . . sam daje vsem življenje in dihanje in vse; zakaj v njem živimo in se gibljemo in smo.“ Razodetje 4:11, (EI), ki se nanaša na Boga, dodaja: ”Vreden si, naš Gospod [Jehova, NW] in Bog, da prejmeš slavo, čast in moč, ker si ustvaril vse stvarstvo, po tvoji volji je vse nastalo in vse biva.“ (Glej tudi strani pod glavnim naslovom ”Bog“.)
Razočaranje je posledica življenja, ki je v nasprotju s Stvarnikovimi zahtevami in njegovimi vodili za srečo. Galačanom 6:7, 8, (EI) svari: ”Ne slepite se: Bog se ne pusti zasmehovati. Kar bo človek sejal, bo tudi žel. To se pravi: kdor seje v svoje meso, bo od mesa žel pogubo; kdor pa seje v duha, bo od duha žel večno življenje.“ (Glej tudi Galačanom 5:19-21 in glavni naslov ”Neodvisnost“.)
Podedovani Adamov greh preprečuje, da bi človek sedaj v polni meri užival življenje, kot je Bog prvotno namenil. V Rimljanom 8:20 (EI) piše, da je zaradi posledic božanske obsodbe, ki je sledila Adamovemu grehu, ’stvarstvo [človeštvo] podvrženo minljivosti‘. Glede na lastno stanje, stanje grešnega človeka, je apostol Pavel pisal: ”Vemo namreč, da je postava duhovna, medtem ko sem jaz mesen, prodan grehu. Ne delam namreč dobrega, ki ga hočem, marveč delam zlo, ki ga nočem. Kot notranji človek namreč z veseljem soglašam z božjo postavo, v svojih udih pa vidim drugo postavo, ki se bojuje proti postavi mojega razuma in me usužnjuje postavi greha, ki je v mojih udih. Jaz nesrečnež! Kdo me bo rešil tega telesa, ki je zapisano smrti?“ (Rim. 7:14, 19, 22-24 EI.)
Iza. 48:17) Biblija svetuje: ”Bodite torej, ljubi bratje moji, stanovitni, neomahljivi in vedno bogati v delu Gospodovem, ker veste, da vaš trud ni prazen v Gospodu.“ (1. Kor. 15:58, EI-75)
Danes najdemo največjo možno srečo in naše življenje je najbolj izpolnjeno, če upoštevamo biblijska načela in na prvo mesto postavimo izvrševanje Božje volje. Bog ni zaradi našega dela nič bogatejši; on nas uči, ’kar nam je v korist‘. (Biblija daje upanje na večno življenje v popolnosti, če verujemo v Jehovove priprave za življenje in hodimo po njegovih poteh. To upanje je trdno; ne bo nas razočaralo; aktivnosti v skladu s tem upanjem nam lahko napolnijo življenje s pravim smislom že danes. (Jan. 3:16; Titu 1:2; 1. Pet. 2:6)
Ali je bil človek ustvarjen samo za to, da živi nekaj let in nato umre?
1. Mojz. 2:15-17, EI: ”Vzel je torej Gospod [Jehova, NW] Bog človeka [Adama] in ga postavi v edenski vrt, da bi ga obdeloval in varoval. In Gospod [Jehova, NW] Bog je dal človeku tole zapoved: ’Od vseh dreves v vrtu smeš jesti; od drevesa spoznanja dobrega in hudega pa nikar ne jej! Zakaj brž, ko bi jedel od njega, boš moral umreti.‘“ (Bog tukaj ni govoril o smrti kot neki neizogibni okoliščini, ampak kot o posledici greha. Posvaril je Adama, naj se ji izogne. Primerjaj Rimljanom 6:23.)
1. Mojz. 2:8, 9, EI: ”Potem je Gospod [Jehova, NW] Bog zasadil vrt v Edenu proti vzhodu in postavil tja človeka, katerega je bil naredil. In Gospod [Jehova, NW] Bog je dal zrasti iz zemlje vsakovrstno drevo, prijetno za pogled in dobro za jed, tudi drevo življenja v sredi vrta.“ (Po Adamovem grehu je bil človeški par izgnan iz Edena, tako da ne bi mogel jesti od drevesa življenja, kar je razvidno iz 1. Mojzesove 3:22, 23. Kaže torej, da bi Adam moral ostati poslušen svojemu Stvarniku, ta pa bi mu dovolil jesti s tega drevesa, kar bi pomenilo, da se je izkazal vreden večnega življenja. Prisotnost drevesa življenja v Edenu je kazala na takšno upanje.)
Ps. 37:29, EI: ”Pravični bodo deželo posedli in na veke v njej prebivali.“ (Ta obljuba povsem jasno pokaže, da se Božji osnovni namen glede zemlje in človeka ni spremenil.)
Glej tudi stran 304, pod glavnim naslovom ”Smrt“.
Ali je danes, v našem slučaju, kratek obstoj, često poln trpljenja, tisto, kar naj bi bilo življenje?
Rim. 5:12, EI: ”Kakor je torej po enem človeku [Adamu] prišel greh na svet in po grehu smrt in je tako smrt prišla na vse ljudi, ker so vsi grešili.“ (To je tisto, kar smo vsi podedovali, pa ne, ker bi to Bog namenil, ampak zaradi Adamovega greha.) (Glej tudi glavni naslov ”Usoda“.)
Job 14:1, EI: ”Človek, od žene rojen, je kratkega življenja in poln nemira.“ (To danes v glavnem označuje življenje v tej nepopolni stvarnosti.)
Vendar lahko celo pod temi okoliščinami živimo nadvse koristno in smiselno življenje. Glej besedilo na straneh 432, 433 v zvezi s smislom človeškega življenja.
Ali je življenje na zemlji samo preizkusno področje, kjer se odloča, kdo bo šel v nebesa?
Glej strani 185-191 pod glavnim naslovom ”Nebesa“.
Ali imamo nesmrtno dušo, ki živi še po smrti telesa?
Glej strani 69-73 pod glavnim naslovom ”Duša“.
Na osnovi česa lahko človek upa na kaj več, kot le na svoj sedanji kratki človeški obstoj?
Mat. 20:28, EI: ”Saj tudi Sin človekov [Jezus Kristus] ni prišel, da bi mu stregli, ampak da bi stregel in dal svoje življenje v odkupnino za mnoge.“
Jan. 3:16, EI: ”Bog je namreč svet tako ljubil, da je dal svojega edinorojenega Sina, da bi se nihče, kdor veruje vanj, ne pogubil, ampak bi imeli večno življenje.“
Heb. 5:9, EI: ”[Jezus Kristus je] dosegel popolnost in postal vsem, ki ga ubogajo, počelo večnega življenja.“ (Tudi Janez 3:36.)
Kako bo upanje za prihodnje življenje uresničeno?
Ap. dela 24:15, EI: ”Zaupam v Boga, da bodo vstali pravični in krivični, kakor pričakujejo tudi ti tukaj.“ (Sem spadajo ljudje, ki so zvesto služili Bogu v preteklosti, kakor tudi veliko število tistih, ki o pravem Bogu sploh niso vedeli dovolj, da bi sprejeli ali odklonili njegove poti.)
Janez 11:25, 26, EI: ”Jezus ji reče [sestri človeka, ki ga je zatem obudil v življenje]: ’Jaz sem vstajenje in življenje: kdor veruje vame, bo živel, tudi če umrje; in kdorkoli živi in veruje vame, vekomaj ne bo umrl. Veruješ to?‘“ (Tako je Jezus poleg upanja na vstajenje dal vsem tistim, ki bodo živeli pred koncem sedanje hudobne stvarnosti, še nekaj. Vsi, ki upajo, da bodo zemeljski podložniki Božjega kraljestva, imajo možnost, da preživijo in da jim nikoli ne bo treba umreti.)
Ali zgradba človekovega telesa kakorkoli dokazuje, da je bilo narejeno za večno življenje?
Na splošno se priznava, da imajo človeški možgani veliko večjo zmožnost, kot pa jo uspejo uporabiti med življenjsko dobo, pa naj živimo 70 ali celo 100 let. V Encyclopædii Britannici piše, da so človeški možgani ”obdarjeni z znatno večjimi zmožnostmi, kot se jih izkoristi v življenju“. (1976, Zv. 12, str.998) Znanstvenik Carl Sagan pa je dejal, da bi človeški možgani lahko vskladiščili toliko informacij, da bi z njimi lahko ”napolnili kakšnih dvajset milijonov knjig, toliko kot jih
je v največjih svetovnih knjižnicah“. (Cosmos, 1980, str. 278) Glede zmožnosti ”polnilnega sistema“ človeških možganov je biokemik Isaac Asimov zapisal, da je ”popolnoma zmožen spoprijeti se s katerim koli bremenom učenja in spominjanja, ki bi mu ga človek morda naložil — pa tudi milijonkrat več.“ (The New York Times Magazin, 9. oktobra 1966, str. 146) (Zakaj so človeški možgani oskrbljeni s takšno zmožnostjo, če se je ne more izrabiti? Ali ni logično, da so bili ljudje s tako zmožnostjo neskončnega učenja dejansko ustvarjeni za večno življenje?)Ali obstoja življenje na drugih planetih?
The New York Times poroča: ”Raziskave o razumnem življenju kje drugje v vesolju . . . so se pričele pred 25 leti . . . Spoštovanja vredno delo, ki vključuje natančni pregled na stotine milijard zvezd, še vse do danes ni prineslo nobenih jasnih dokazov za obstoj življenja zunaj zemlje.“ (2. julija 1984, str. A-1)
The Encyclopedia Americana pravi: ”Noben drug planet [zunaj našega osončja] še ni bil zares odkrit. Toda za vsak planet, ki morda obstaja zunaj osončja, obstaja možnost, da se je življenje začelo in razvilo v napredno civilizacijo.“ (1977, Zv. 22, str. 176) (Ali lahko iz te izjave sklepamo, da je bil glavni motiv teh izredno dragih raziskav morebitnega življenja v vesolju prav želja, da bi našli dokaze za teorijo o evoluciji, dokaz o tem, da človeka ni ustvaril Bog in da mu zato ni odgovoren?)
Biblija razodeva, da življenje na zemlji ni edino življenje, ki obstoja. Obstojajo še duhovna bitja — Bog in angeli — ki so visoko nad človekom po svoji inteligenci in moči. In oni so že komunicirali s človeštvom, pojasnili izvor življenja in povedali kakšna je rešitev prevladujočih problemov, ki tarejo svet. (Glej glavna naslova ”Biblija“ in ”Bog“.)