Bog

Definicija: Najvišje Bitje, čigar osebno ime je Jehova. Hebrejski jezik uporablja za ”Boga“ izraze, ki posredujejo misel o moči, veličanstvu, dostojanstvu in vzvišenosti. Poleg pravega Boga so tudi krivi bogovi. Nekateri izmed teh so se sami imenovali za bogove; druge pa so njihovi častilci naredili za sredstvo oboževanja.

  Ali obstajajo utemeljeni razlogi za vero v Boga?

Ps. 19:1: ”Nebesa oznanjajo slavo Boga mogočnega in delo rok njegovih kaže oblok nebesni.“

Ps. 104:24: ”Kako mnogotera so dela tvoja, o Gospod, v modrosti si jih naredil vsa, polna je zemlja stvorov tvojih!“

Rim. 1:20: ”Kajti kar se od njega ne more videti, . . . to se od ustvarjenja sveta zaznava z umom in vidi po njegovih delih.“

V reviji New Scientist je pisalo: ”Danes vlada preprosto mišljenje, da so znanstveniki ’ovrgli‘ religijo. Na splošno vsakdo pričakuje, da so znanstveniki neverniki; da je Darwin zabil zadnji žebelj v Božjo krsto; da je od tedaj vrsta znanstvenih in tehnoloških iznajdb izključila možnost vstajenja. To je povsem napačno mišljenje.“ (26. maja 1977, str. 478)

 Član Francoske akademije znanosti je izjavil: ”Naravni red ni iznajdba človeškega razuma, niti ga niso postavile kakšne zaznavne sile. . . . Red pogojuje obstoj organizirajoče inteligence. Takšne inteligence ne more imeti nihče drug kot Bog.“ (Christian Chabanis, Dieu existe? Oui, Pariz 1979, citiran Pierre-Paul Grassé, str. 94)

Znanstveniki so odkrili več kot sto kemičnih elementov. Njihova atomska sestava odkriva zamotane matematične medsebojne odnose teh elementov. Periodični sistem elementov očitno kaže na oblikovalca. Takšen občudovanja vreden sistem nikakor ne more biti naključen oziroma rezultat slučaja.

Ponazoritev: Ko vidimo kamero, radio ali računalnik, brez oklevanja priznamo, da so jih izdelali inteligentni konstruktorji. Ali bi bilo potem razumno reči, da veliko bolj zapletene stvari — oko, uho in človeške možgane — ni ustvaril inteligentni Konstruktor?

Glej tudi strani 333-335, pod naslovom ”Stvaritev“.

 Ali zaradi hudobije in trpljenja lahko rečemo, da ni Boga?

Razmisli o naslednjem: Ali dejstvo, da kdo uporabi nož, da z njim koga ubije, že dokazuje, da noža ni nihče naredil? Ali lahko rečemo, da reaktivnih letal ni nihče skonstruiral, ker v času vojne odmetavajo bombe? Ali ne pripravljajo te reči človeštvo v žalost le zato, ker jih človek zlorablja?

Ali ni res, da je veliko bolezni posledica človekovih lastnih slabih življenjskih navad in uničevanja svojega okolja? Ali niso vojne, ki jih bijejo ljudje, glavni razlog za človeško trpljenje? Ali ni tudi res, da je, medtem ko mnogi trpijo lakoto, hrane drugod več kot dovolj, in je torej eden izmed osnovnih problemov le človeška lakomnost. Vse te stvari nikakor ne dokazujejo, da ni Boga, ampak da človeštvo grdo zlorablja svoje od Boga dane sposobnosti in zemljo samo.

 Ali je Bogu resnično mar, kar se godi nam ljudem?

Seveda mu je! Razmisli o tem dejstvu: V Bibliji piše, da je Bog dal človeku popoln začetek. (1. Mojz. 1:27, 31; 5. Mojz. 32:4) Bog bi bil človeku še naprej naklonjen, če bi le človek ubogal svojega Stvarnika. (1. Mojz. 2:16, 17) Če bi bil človek poslušen, bi še naprej užival popolno človeško življenje — brez bolezni, trpljenja in smrti. Stvarnik bi dal človeku potrebno vodstvo in s svojo močjo varoval človeštvo pred nesrečo. Toda človek je odklonil Božje vodstvo; izbral je samovlado. Ko je poskušal narediti nekaj, za kar ni bil ustvarjen, si je nakopal nesrečo. (Jer. 10:23; Prop. 8:9; Rim. 5:12) Vendar je Bog skozi stoletja potrpežljivo iskal tiste, ki mu iz ljubezni do njega in njegovih poti želijo služiti. Prednje je postavil priložnost, da užijejo vse blagoslove, ki so jih bili izgubili zaradi človeške nepopolnosti in slabega vladanja. (Raz. 21:3-5) Priprava, za katero je Bog poskrbel po svojem Sinu, po katerem je odkupil človeštvo od greha in smrti, je čudovit dokaz Božje velike ljubezni do človeštva. (Jan. 3:16) Bog je tudi določil čas, ko bo uničil vse, ki uničujejo zemljo, pravicoljubnim pa bo omogočil, da uživajo življenje v skladu z njegovim prvotnim namenom. (Raz. 11:18; Ps. 37:10, 11; glej tudi glavna naslova ”Trpljenje“ in ”Hudobija“)

Ali je Bog resnična oseba?

Heb. 9:24: ”Kristus . . . [je] šel . . . v samo nebo, da se sedaj kaže obličju Božjemu za nas.“

Jan. 4:24: ”Bog je duh.“

Jan. 7:28: ”Je pa resničen, ki me je poslal,“ je rekel Jezus.

1. Kor. 15:44, EI: ”Če obstaja zemeljsko telo, obstaja tudi duhovno.“

Ali Bog tako čuti, kot čutimo ljudje?

Jan. 16:27: ”Zakaj Oče sam vas ljubi, ker ste vi mene ljubili in ste verovali, da sem jaz izšel od Boga.“

 Iza. 63:9: ”V vsej njih stiski je bil sam stiskan . . . V svoji ljubezni in usmiljenosti jih je odkupil sam.“

1. Tim. 1:11, NW: ”Srečen Bog.“

Ali je imel Bog začetek?

Ps. 90:2: ”Ko niso bile še rojene gore in nisi bil naredil zemlje in vesoljnega sveta, da, od vekomaj do vekomaj si ti Bog mogočni.“

Ali je to sprejemljivo? Tega razumsko ne moremo povsem dojeti. Zavreči pa tega tudi ne moremo samo zato, ker ne doumemo. Razmisli o naslednjem: (1) Čas. Nihče ne more reči, kdaj se je začel čas. In dejstvo je, da tudi če se naše življenje konča, se čas ne. Vendar pa predstave o času ne zavračamo, kljub temu da nekaterih vidikov le-tega ne razumemo v celoti. Po njem celo ravnamo svoje življenje. (2) Vesolje. Astronomi niso dognali niti začetka niti konca vesolja. Dlje ko prodrejo v vesolje, več ga je. Ne zanikajo pa tega, kar kažejo dejstva; mnogi pravijo, da je vesolje neskončno. Isto načelo velja za obstoj Boga.

Drugi primeri: (1) Astronomi pravijo, da je temperatura Sonca v njegovem jedru 15 000 000°C. Ali zavračamo to trditev, ker pač ne moremo popolnoma doumeti take visoke temperature? (2) Pravijo, da je naša Mlečna cesta tako obsežna, da bi svetlobni žarek, ki potuje 300 000 km/sek potreboval 100 000 let, da bi jo prečkal. Ali naš razum resnično doume takšno razdaljo? Vendar jo kljub temu sprejmemo, ker jo znanstveni dokazi potrjujejo.

Kaj je sprejemljivejše — Da je vesolje proizvod živega, inteligentnega Stvarnika ali pa da je nastalo po naključju iz neživega izvora brez inteligentnega vodstva? Nekateri so sprejeli to drugo možnost, ker bi sicer morali priznati obstoj Stvarnika, katerega sposobnosti ne morejo popolnoma doumeti. Toda vsi vemo, da znanstveniki ne morejo popolnoma doumeti, kako v živih celicah delujejo geni in kako določajo celično rast. Prav tako tudi ne morejo popolnoma doumeti delovanja človekovih možganov. Toda kdo bi zanikal njun obstoj? Ali naj res pričakujemo, da bomo  razumeli vse o tistem, ki je tako velik, da je lahko ustvaril vesolje z vso njegovo zamotano zgradbo in presenetljivo razsežnostjo?

Ali je pomembno uporabljati Božje ime?

Rim. 10:13: ”Kdorkoli bo klical Gospodovo [Jehovovo, NW] ime, bo zveličan [rešen, NW].“

Ezek. 39:6, NW: ”Ljudje bodo morali spoznati, da sem jaz Jehova.“

Jezus je rekel svojemu Očetu: ”Oznanil sem jim [svojim pravim sledilcem] ime tvoje, in oznanjeval ga bom.“ (Jan. 17:26)

Glej tudi strani 108, 109, pod naslovom ”Jehova“.

Ali je sploh važno, kateremu Bogu služimo, če le pripadamo kaki religiji?

1. Kor. 10:20: ”Kar žrtvujejo pogani, . . . žrtvujejo zlim duhovom in ne Bogu.“

2. Kor. 4:4: ”Ki jim je bog tega sveta nevernim oslepil misli, da jim ne zasveti svetlost evangelija slave Kristusa, ki je podoba Božja.“ (Ta stavek govori o Hudiču kot o ’bogu‘. Glej 1. Janezovo 5:19; Razodetje 12:9.)

Mat. 7:22, 23: ”Veliko mi [Jezusu Kristusu] jih poreče tisti dan: Gospod, Gospod, ali nismo prorokovali v tvojem imenu, in hudičev izganjali s tvojim imenom, in mnogo čudežev delali s tvojim imenom? In tedaj jim povem očitno: Nikoli vas nisem poznal; poberite se od mene, ki delate krivico!“ (Četudi se ima človek za kristjana, to še ne jamči, da sprejemljivo služi pravemu Bogu.)

Glej tudi strani 272, 273, pod geslom ”Religija“.

Če je Jehova ’edini resnični Bog‘, kakšen ’Bog‘ je potem Jezus?

Jezus je imenoval svojega Očeta ”edinega resničnega Boga“. (Jan. 17:3) Jehova pa je rekel: ”Razen mene ni Boga.“ (Iza. 44:6) Apostol Pavel je pisal, da je za prave  kristjane ”eden Bog, Oče“. (1. Kor. 8:5, 6) Jehova je en sam; nihče drug ni na njegovem položaju. Jehova je v popolnem nasprotju z vsemi predmeti oboževanja, kakršni so maliki, pobožanstveni ljudje in Satan. Vse to so krivi bogovi.

O Jezusu Kristusu se v Svetem pismu govori kot o ’Bogu‘, celo kot o ’Mogočnem Bogu‘. (Jan. 1:1; Iza. 9:6) Toda nikjer se o njem ne govori kot o Vsemogočnem, kakršen je Jehova. (1. Mojz. 17:1) Za Jezusa se govori, da je ”odsvit njegovega [Božjega] veličastva“, Oče pa je Izvor tega veličastva. (Heb. 1:3, EI) Jezus nikakor ne sega po položaju svojega Očeta. Rekel je: ”Gospoda, svojega Boga, moli in samo njemu služi.“ (Luka 4:8, EI) Jezus je ”božje narave“ in Oče je zapovedal, ”da se [naj] v Jezusovem imenu pripogne vsako koleno“, vse to pa ”v slavo Boga Očeta“. (Fil. 2:5-11, EI; glej tudi strani 123-127.)

Če kdo reče:

’Ne verjamem v Boga‘

Odgovoriš lahko: ’Ali ste vedno tako razmišljali? . . . Ali ste pregledali kake prepričljive dokaze, preden ste prišli do tega zaključka?‘ Nato bi lahko dodal: ’Ta stvar me zelo zanima in sem jo temeljito preiskal. Pri tem mi je še posebej pomagalo teh nekaj zanimivih misli: . . . (Na  straneh 46, 47, glej podnaslov ”Ali obstajajo utemeljeni razlogi za vero v Boga?“, tudi strani 333-335 pod ”Stvaritev“.)‘

Ali pa lahko rečeš: ’Ali to pomeni, da ne verjamete v Stvarnika, ali pa le zaradi hinavščine v cerkvah ne verjamete tega, kar tam učijo?‘ Če je to zadnje, lahko dodaš: ’Med cerkvami tkim. krščanstva in pravim krščanstvom je velika razlika. Tkim. krščanstvo je resda zatiralo ljudi, ne pa tudi pravo krščanstvo. Tkim. krščanstvo je sodelovalo v vojni, pravo krščanstvo ne. Tkim. krščanstvo ni uspelo poskrbeti za primerno moralno vodstvo, pravo krščanstvo je. Božja beseda Biblija ne podpira tkim. krščanstva. Nasprotno, obsoja ga!‘

 Druga možnost: ’Tudi z drugimi, ki mislijo ravno tako kot vi, sem imel zelo zanimive razgovore. Nekateri so mi rekli, da enostavno ne morejo uskladiti vero v Boga z vsem trpljenjem in hudobijo v svetu. Ali tudi vi tako mislite? (Če ti pritrdi, uporabi besedilo na  straneh 47, 48, pod podnaslovom ”Ali zaradi hudobije in trpljenja lahko rečemo, da ni Boga?“)‘

’Verjamem samo to, kar vidim, Boga pa še nikoli nisem videl‘

Odgovoriš lahko: ’Danes skoraj vsakdo tako razmišlja. In ne brez razloga. Živimo pač v družbi, ki poudarja materialno posest. Toda vi ste gotovo realistični, ali ne?‘ Nato bi lahko dodal: (1) Ali ni kar nekaj takšnih stvari, ki jih ne vidimo, toda verjamemo, da so, ker imamo zanje pač razumne razloge? Kaj pa na primer zrak, ki ga vdihavamo? Lahko ga čutimo, ko zapihlja vetrič. Lahko rečemo, da ga začutimo v pljučih, čeprav ga ne vidimo. Ker vidimo učinke, je to dovolj dober razlog, da verjamemo vanj, ali ne?‘ (2) ’Težnosti tudi ne moremo videti. Toda ko kaj spustimo z rok, vidimo dokaz, da težnost deluje. Prav tako ne moremo videti vonjav, toda z nosom jih zaznamo. Tudi zvočnih valov ne moremo videti, jih pa slišimo. Tako torej verjamemo v stvari, ki jih ne moremo videti, če le imamo dovolj dobre razloge zanje, ali ne?‘ (3) ’Ali imamo potemtakem tudi dokaz, da obstoja nevidni Bog? (Uporabi gradivo na  straneh 46, 47, pod podnaslovom ”Ali obstajajo utemeljeni razlogi za vero v Boga?“)‘

’Imam svojo zamisel o Bogu‘

Odgovoriš lahko: ’To pa rad slišim, saj ste o tej stvari gotovo precej razmišljali in verjamete v Boga. Ali vas smem vprašati, kakšna je vaša zamisel o Bogu?‘ Nato bi lahko dodal: ’Prepričan sem, da veste, kako pomembno je, da je to, kar verjamemo, zares v skladu s tem, kar pravi sam Bog. Ali vam smem predlagati, da si v zvezi s to zadevo ogledava eno samo misel iz Biblije? (Ps. 83:18)‘