Jehovove priče
Jehovove priče
Definicija: Po vsem svetu razširjeno krščansko združenje ljudi, ki aktivno oznanja Boga Jehova in njegove namene s človeštvom. Osnova njihovega verovanja je izključno Biblija.
Po katerih naukih se Jehovove priče razlikujejo od ostalih ver?
(1) Biblija: Jehovove priče verujejo, da je celotna Biblija navdihnjena Božja beseda, in se ne držijo naukov, osnovanih na človeških tradicijah, ampak imajo Biblijo za osnovo vsega verovanja.
(2) Bog: Častijo Jehova kot edinega pravega Boga in prostovoljno govorijo drugim o njem in njegovih prijaznih namenih s človeštvom. Kdorkoli javno oznanja o Jehovu, ga ljudje ponavadi opredelijo kot pripadnika določene skupine — ’Jehovovih prič‘.
(3) Jezus Kristus: Verujejo, da je, kot pravi Biblija, Božji Sin, prvi, ki ga je Bog ustvaril, in da ni del trojice; da je obstojal pred ljudmi in da je bilo njegovo predčloveško življenje prenešeno iz nebes v maternico device Marije; da je žrtvoval svoje popolno človeško življenje, kar omogoča rešitev, večno življenje za tiste, ki verujejo v to; da Kristus v Božji moči od leta 1914 aktivno vlada kot kralj nad vso zemljo.
(4) Božje kraljestvo: Verujejo, da je Božje kraljestvo edino upanje za človeštvo; da je to resnična vladavina; da bo kmalu uničilo sedanjo pokvarjeno stvarnost z vsemi človeškimi vladavinami vred in da bo vzpostavilo novo stvarnost, v kateri bo vladala pravičnost.
(5) Nebeško življenje: Verujejo, da bo 144000 duhovno maziljenih kristjanov kraljevalo s Kristusom v njegovem nebeškem Kraljestvu. Ne verujejo, da so nebesa nagrada za vse ”dobre“.
(6) Zemlja: Verujejo, da bo Božji prvotni namen z zemljo izpolnjen; da bo zemlja popolnoma naseljena z
Jehovovimi častilci, ki bodo lahko uživali večno življenje v človeški popolnosti; da bodo celo mrtvi obujeni in bodo deležni teh blagoslovov.(7) Smrt: Verujejo, da se mrtvi prav ničesar ne zavedajo; da ne doživljajo niti bolečine niti užitka v kakem duhovnem področju; da jih ni, razen v Božjem spominu, zato je njihovo upanje na prihodnost v vstajenju od mrtvih.
(8) Poslednji dnevi: Verujejo, da živimo od leta 1914 v poslednjih dneh te sprijene stvarnosti; da bodo nekateri, ki so doživeli dogodke leta 1914, doživeli tudi popolno uničenje sedanje pokvarjene stvarnosti; da bodo pravicoljubni preživeli v očiščeno zemljo.
(9) Ločeni od sveta: Iskreno se trudijo, da niso del tega sveta, kar je tudi Jezus rekel za svoje resnične sledilce. Zares po krščansko ljubijo svoje bližnje, ne sodelujejo pa v politiki ali vojnah kateregakoli naroda. Skrbijo za gmotne potrebe svoje družine, izogibajo pa se posvetnega pridobitništva, osebne slave ter prekomernega vdajanja užitkom.
(10) Ravnanje po Božjih nasvetih: Verujejo, da se je danes pomembno ravnati po nasvetih iz Božje besede — doma, v šoli, v službi in v njihovih skupščinah. Ne glede na pretekli način življenja lahko človek postane Jehovova priča, če zapusti navade, ki jih Božja beseda obsoja, in upošteva njene božanske nasvete. Toda če se kdo zatem vplete v stvari, kot so prešuštvovanje, nečistovanje, homuseksualnost, narkomanija, alkoholizem, laž ali kraja, je izključen iz organizacije.
(Zgoraj navedeno le na kratko pojasnjuje nekatere izmed najbolj značilnih naukov Jehovovih prič, toda brez dvoma so to vse značilnosti, po katerih se razlikujejo od drugih verskih skupin. Svetopisemsko osnovo za navedene nauke lahko najdete v kazalu te knjige.)
Ali so Jehovove priče ameriška religija?
Zagovarjajo Božje kraljestvo in ne političnih, ekonomskih ali socialnih sistemov kateregakoli naroda tega sveta.
Res je, da so Jehovove priče imele svoj novodobni začetek v Zduženih državah Amerike. Lokacija njihovega tamkajšnjega središča jim je omogočila, da so tiskali in razpošiljali biblijsko literaturo na vse konce sveta. Toda Jehovove priče ne dajejo prednosti nobenemu narodu; najdemo jih v domala vsakem narodu, svoje podružnice pa imajo v mnogih delih sveta, od koder nadzirajo svojo dejavnost na tistem področju.
Razmisli: Jezus se je kot Jud rodil v Palestini, toda krščanstvo zato ni palestinska religija, kajne? Kraj Jezusovega človeškega rojstva zato ni najpomembnejša stvar, o kateri naj bi razmišljali. Kar je Jezus učil, je izviralo od njegovega Očeta, Boga Jehova, ki je nepristranski do vseh narodov. (Jan. 14:10; Ap. dela 10:34, 35)
Kako se financira delo Jehovovih prič?
S prostovoljnimi prispevki, kot se je tudi pri prvih kristjanih. (2. Kor. 8:12; 9:7) Na njihovih sestankih ni nikoli nobenega zbiranja; nikoli ne prosijo ljudi za denar. Prispevek za biblijsko literaturo pokriva stroške tiska in dostave.
Jehovove priče niso plačane, da gredo od hiše do hiše ali da ponujajo biblijsko literaturo na ulicah. Ljubezen do Boga in do bližnjih jih žene, da govorijo o Božjih ljubečih pripravah za človeštvo.
Watch Tower Bible and Tract Society of Pennsylvania je uradno pravno telo, ki ga uporabljajo Jehovove priče in je bilo leta 1884 prijavljeno kot nepridobitniška družba v Pennsylvaniji, ZDA, kar je bilo v skladu s tamkajšnjim zakonom o nepridobitniških družbah (Nonprofit Corporation Law of the Commonwealth of Pennsylvania). Tako že po zakonu ne more biti in tudi ni dobičkonosna organizacija in prav tako tudi posamezniki ne morejo prek nje ustvarjati dohodka. V ustanovni listini je navedeno: ”[Družba] za svoje člane, upravitelje ali uslužbence ne pričakuje niti priložnostnega niti kakšnega drugačnega gmotnega dobička ali profita.“
Ali so Jehovove priče sekta ali kult?
Nekateri razlagajo, da je sekta skupina, ki se je odcepila od že ustanovljene religije. Drugi tako opisujejo skupino, ki sledi kakemu posebnemu človeškemu voditelju ali učitelju. Izraz je ponavadi slabšalen. Jehovove priče niso stranska veja kakšne religije, ampak so med njimi ljudje iz različnih življenjskih okolij in mnogih religioznih ozadij. Ne ozirajo se po človeku, ampak imajo za voditelja Jezusa Kristusa.
Kult je nepravoverna religija, ki poudarja predanost s predpisanimi rituali. Mnogi kulti sledijo živemu človeškemu voditelju in njeni pripadniki pogosto živijo v skupinah, ločeni od ostale družbe. Merilo pravovernosti bi kajpak morala biti Božja beseda. Jehovove priče se držijo samo Biblije. Njihovo bogočastje je način življenja in ne nekakšna obredna predanost. Ne sledijo človeku, niti se ne izolirajo od ostale družbe. Živijo in delajo sredi drugih ljudi.
Kako stara je religija Jehovovih prič?
Po Bibliji segajo Jehovove priče vse do zvestega Abela. V Hebrejcem 11:4–12:1 piše: ”Po veri je daroval Abel Bogu boljšo žrtev mimo Kajna . . . Po veri je prejel Noe vest o tem, kar se še ni videlo, in boječ se, je napravil barko . . . Po veri je poslušal Abraham, ko je bil poklican, naj odide v kraj, ki ga je imel dobiti v dediščino . . . Po veri se je Mojzes, ko je bil odrastel, branil imenovan biti sin hčere Faraonove, ker je rajši hotel zlo trpeti z ljudstvom Božjim nego imeti začasen užitek od greha . . . Zatorej tudi mi, ker imamo tak oblak prič okrog sebe, vrzimo raz sebe vsako breme in greh, ki nas lahko oklene, in tecimo s potrpežljivostjo v naloženem nam boju.“
V zvezi z Jezusom Kristusom Biblija izjavlja: ”Tole govori Amen, zvesta in zanesljiva priča, začetek božjega stvarjenja.“ Čigava priča je bil? Sam je rekel, da je razodel Očetovo ime. Bil je glavna Jehovova priča. (Raz. 3:14, EI; Jan. 17:6)
Mar. 1:27) Pozneje so nekateri Grki mislili, da apostol Pavel vpeljuje ”novi nauk“. (Ap. dela 17:19, 20) Novo je zvenel v ušesih tistih, ki so ga slišali, toda pomembna stvar je bila v tem, da je bila to resnica, v popolni skladnosti z Božjo besedo.
Zanimivo je, da so že nekateri Judje spraševali, če je delo Jezusa Kristusa ”nov nauk“. (Novodobna zgodovina Jehovovih prič se je pričela z ustanovitvijo skupine za preučevanje Biblije v mestu Allegheny v Pennsylvaniji, ZDA, v zgodnjih 1870. letih. Najprej so jih poznali kot Raziskovalce Biblije, toda leta 1931 so prevzeli svetopisemsko ime Jehovove priče. (Iza. 43:10-12) Njihovo verovanje in navade niso nič novega, ampak so obnovitev krščanstva iz prvega stoletja.
Ali Jehovove priče mislijo, da je samo njihova vera prava?
Biblija se ne strinja s sodobnim pogledom, češ, da so mnoge oblike bogočastja za Boga sprejemljive. V Efežanom 4:5 piše, da je ”en Gospod, ena vera“. Jezus je rekel: ”Ozka so vrata in tesna je pot, ki vodi v življenje, in malo jih je, ki jo najdejo. . . . Ne pojde v nebeško kraljestvo vsak, ki mi pravi: ’Gospod, Gospod,‘ ampak kdor spolnjuje voljo mojega Očeta, ki je v nebesih.“ (Mat. 7:13, 14, 21, EI; glej tudi 1. Korinčanom 1:10.)
Znova in znova Sveto Pismo omenja bistvo pravih krščanskih naukov kot ”resnico“, o krščanstvu pa govori kot o ”poti resnice“. (1. Tim. 3:15; 2. Jan. 1; 2. Pet. 2:2) Jehovove priče gradijo vsa svoja verovanja, merila obnašanja in organizacijske postopke na Bibliji, zato jim njihova vera v Biblijo kot Božjo besedo daje zagotovilo, da je ta zares resnica. Zato niso zagledani sami vase, ampak zaupajo, da lahko človek edinole z Biblijo oceni svojo vero. Niso sebični, ampak vneto oznanjajo svojo vero drugim.
Ali mar ne ravnajo po Bibliji tudi druge vere?
Mnoge jo do neke mere sicer uporabljajo. Toda ali res učijo in delajo to, kar v njej piše? Razmisli: (1) Iz večine svojih biblijskih prevodov so odstranili ime pravega Boga, ki Mat. 24:14, NW) (5) Jezus je rekel, da se bo njegove prave sledilce jasno prepoznalo po požrtvovalni medsebojni ljubezni. Ali to lahko zaključimo za religije tako imenovanega krščanstva, ko gredo narodi v vojno? (6) Biblija pravi, da krščanski učenci ne bodo del sveta in svari, da vsak, ki želi postati prijatelj svetu, postane Božji sovražnik; cerkve tako imenovanega krščanstva in njeni člani pa so globoko vpleteni v politične zadeve narodov. (Jak. 4:4) Ali lahko v luči teh dejstev rečemo, da se trdno držijo Biblije?
se pojavi nekaj tisočkrat. (2) Nauk o trojici, njihov koncept Boga samega, so si izposodili pri poganskih virih in ju razvili do sedanje oblike stoletja za tem, ko je bilo zaključeno pisanje Biblije. (3) Njihovo verovanje v nesmrtnost človeške duše, osnove za nadaljevanje življenja, ni vzeto iz Biblije; svoje korenine ima v starem Babilonu. (4) Srž Jezusovega oznanjevanja je bilo Božje kraljestvo in poslal je tudi svoje učence, naj o njem govorijo drugim; toda današnje cerkve le redko omenjajo to Kraljestvo in njihovi člani ne opravljajo delo oznanjevanja ”dobre vesti o Kraljestvu.“ (Kako so Jehovove priče prišle do svoje razlage Biblije?
Jehovove priče predvsem resnično verujejo, da je Biblija Božja beseda in da je to, kar vsebuje, za naš pouk. (2. Tim. 3:16, 17; Rim. 15:4; 1. Kor. 10:11) Zato se ne zatekajo k filozofskim razlagam, da bi se izognili njeni jasni resnici ali da bi laže opravičili način življenja tistih ljudi, ki so zapustili njena moralna merila.
Ko razlagajo pomen simboličnega jezika v Bibliji, pustijo, da jih sama pojasni, namesto, da bi sami podajali teorije o njihovem pomenu. (1. Kor. 2:13) Namige o pomenu simboličnih izrazov ponavadi najdemo v drugih delih Biblije. (Za primer glej Razodetje 21:1; nato v zvezi s pomenom izraza ”morje“ beri Izaija 57:20. Da bi prepoznali ”Jagnje“, ki se omenja v Razodetju 14:1, glej Janez 1:29 in 1. Petrovo 1:19.)
Glede izpolnitve prerokb upoštevajo besede Jezusa Kristusa o tem, da je treba budno paziti na napovedane Luka 21:29-31; primerjaj 2. Petrovo 1:16-19.) Natančno opozarjajo na te dogodke in opozarjajo na Biblijo, ki pojasnjuje njihov pomen.
dogodke. (Jezus je rekel, da bo imel na zemlji ”zvestega in razumnega sužnja“ (skupino svojih maziljenih sledilcev), po katerem bo oskrboval z duhovno hrano svojo verno družino. (Mat. 24:45-47, NW) Jehovove priče priznavajo to pripravo. Kot kristjani prvega stoletja, se tudi oni ob težjih vprašanjih obračajo na Vodilno telo tega razreda ”sužnja“. Ta pa jih ne razreši na osnovi človeške modrosti, ampak na osnovi svojega poznavanja Božje besede in na osnovi tega, kako Bog ravna s svojimi služabniki ter s pomočjo Božjega duha, za katerega iskreno molijo. (Ap. dela 15:1-29; 16:4, 5)
Zakaj so se z leti nauki Jehovovih prič spreminjali?
Biblija kaže, da Jehova svojim služabnikom postopoma odkriva svoj namen. (Preg. 4:18; Jan. 16:12) Celo preroki, ki jih je Bog navdihnil, da so zapisali dele Biblije, niso povsem razumeli tega, kar so pisali. (Dan. 12:8, 9; 1. Pet. 1:10-12) Apostoli Jezusa Kristusa so spoznali, da še veliko stvari ne razumejo. (Ap. dela 1:6, 7; 1. Kor. 13:9-12) Biblija pokaže, da se bo spoznanje resnice v ’času konca‘ silno povečalo. (Dan. 12:4) Povečanje spoznanja velikokrat zahteva spremembo mišljenja. Jehovove priče so pripravljene ponižno narediti takšne spremembe.
Zakaj Jehovove priče oznanjajo od hiše do hiše?
Jezus je za današnje dni napovedal to delo: ”In ta evangelij kraljestva se bo oznanjeval po vsem svetu, vsem narodom za pričevanje; in tedaj pride konec.“ Svojim sledilcem je dal tudi navodilo: ”Pojdite torej in pridobivajte mi v učence vse narode.“ (Mat. 24:14; 28:19)
Ko je Jezus razposlal svoje prve učence, jim je zapovedal, naj gredo k ljudem na domove. (Mat. 10:7, 11-13) Apostol Pavel je o svoji službi rekel: ”Nisem nič koristnega izpustil, da ne bi bil vam oznanil in vas učil očitno in po hišah.“ (Ap. dela 20:20, 21; glej tudi Apostolska dela 5:42.)
Zef. 2:2, 3) K obiskovanju ljudi jih žene ljubezen — predvsem do Boga in tudi do bližnjih.
Vest, ki jo oznanjujejo Jehovove priče, se tiče življenja ljudi; zato ne želijo, da bi koga zgrešili. (Na konferenci verskih voditeljev v Španiji so rekli tudi tole: ”Morda so [cerkve] preveč brezbrižne do tega, kar ravno tako predstavlja poglavitno dejavnost Jehovovih prič — do obiskov na domu, torej do metodologije apostolov prvotne cerkve. Medtem ko se cerkve, razen redkih izjem, omejujejo na to, da gradijo svetišča in potem z zvonovi vabijo ljudi, da bi jim oznanjali znotraj hramov, pa [Jehovove priče] ubirajo taktiko apostolov in gredo od hiše do hiše ter vsako priložnost izkoristijo za oznanjevanje.“ (El Catolicismo, Bogotá, Kolumbija, 14. septembra 1975, str. 14)
Toda zakaj Jehovove priče znova pridejo tudi na domove tistih ljudi, ki jim ni mar za njihovo vero?
Svoje vesti ne vsiljujejo. Vedo pa, da se ljudje selijo v nova stanovanja in da se njihove okoliščine spreminjajo. Danes je lahko kdo prezaposlen, da bi poslušal, drugič si morda z veseljem vzame čas. Eden od članov družine morda ni zainteresiran, drugi pa so. Ljudje se spreminjajo; resni problemi v življenju lahko koga spodbudijo k temu, da se začne zavedati duhovnih potreb. (Glej tudi Izaija 6:8, 11, 12.)
Zakaj Jehovove priče preganjajo in jim nasprotujejo?
Jezus je rekel: ”Če vas svet sovraži, vedite, da je mene prej sovražil nego vas. Ko bi bili od sveta, svet bi svoje ljubil; ker pa niste od sveta, temuč sem vas jaz odbral iz sveta, zato vas svet sovraži.“ (Jan. 15:18, 19; glej tudi 1. Petrovo 4:3, 4.) Biblija pokaže, da ves svet leži pod Satanovim nadzorom; on pa je glavni pobudnik preganjanja. (1. Jan. 5:19; Raz. 12:7)
Jezus je svojim učencem tudi rekel: ”Vsi vas bodo sovražili zaradi mojega imena.“ (Mar. 13:13) Beseda ’ime‘ tukaj pomeni to, kar Jezus uradno je, mesijanski kralj. Do preganjanja pride zaradi tega, ker Jehovove priče postavljajo Božje zapovedi pred zapovedi kateregakoli zemeljskega vladarja.
Če kdo reče:
’Zakaj ne angažirate ljudi v prizadevanja za boljši svet (družbo)?‘
Odgovoriš lahko: ’Do razmer v družbi očitno niste brezbrižni; tudi jaz nisem. Ali vas smem vprašati, katerega problema bi se po vašem morali najprej lotili?‘ Nato bi lahko dodal: ’Kaj mislite, zakaj je to postalo sedaj tako zelo potrebno? . . . Prav gotovo bi bilo koristno, če bi se te stvari lotili kar takoj. Toda gotovo se boste strinjali, da si vsi želimo videti dolgoročno izboljšanje. To je pa pristop, kakršnega imamo do te stvari mi, Jehovove priče. (Pojasni, kaj delamo, da bi pomagali ljudem v življenju upoštevati biblijska načela, da bi tako na osnovi samostojnega spoznanja prišli do bistva te zadeve; pojasni tudi to, kaj bo naredilo Božje kraljestvo in zakaj bo to za stalno rešilo probleme človeštva.)‘
Ali pa lahko rečeš: ’(Ko si že v prejšnjem odgovoru navedel nekaj dejstev . . . ) Nekateri ljudje prispevajo k izboljšanju družbe tako, da zagotovijo denar; drugi s svojim prostovoljnim delom. Jehovove priče delajo oboje. Naj vam pojasnim!‘ Nato bi lahko dodal: (1) ’Biti Jehovova priča pomeni, da mora človek vestno plačevati svoje davke; s tem plačuje vlado, ki ustanavlja in vzdržuje potrebne službe.‘ (2) ’Razen tega pa obiskujemo ljudi in jim nudimo brezplačen biblijski študij. Ko se seznanijo z vsebino Biblije, se naučijo ravnati po biblijskih načelih in tako reševati svoje probleme.‘
Druga možnost: ’Veseli me, da ste to omenili. Redkokdo sploh premišljuje o tem, kaj Jehovove priče dejansko delajo v zvezi z družbenimi zadevami. Najbrž je več načinov, kako v teh stvareh pomagati.‘ Nato bi lahko dodal: (1) ’Nekateri delajo to tako, da ustanavljajo bolnišnice, domove za ostarele, rehabilitacijske centre za narkomane in tako dalje. Drugi
pa gredo prostovoljno k ljudem na domove in jim po svojih zmožnostih pomagajo; in to delajo Jehovove priče.‘ (2) ’Spoznali smo, da obstaja nekaj, kar lahko povsem spremeni celoten človekov pogled na življenje, in to je spoznanje o tem, kar prinaša prihodnost.‘Dodatni predlog: ’Prav všeč mi je, da ste postavili to vprašanje. Vsi bi radi bolje živeli, mar ne? Ali vas smem vprašati, kaj mislite o tem, kar je delal Jezus Kristus? Ali bi rekli, da je bil način, kako se je približal ljudem in jim pomagal, praktičen? . . . Mi skušamo ravnati po njegovemu zgledu.‘
’Kristjani naj bi oznanjali Jezusa in ne Jehova‘
Odgovoriš lahko: ’To je pa zanimiva misel. Res imamo odgovornost, da oznanjamo Jezusa. Zato je v naši literaturi poudarjena Jezusova vloga v Božjem namenu. (Morda mu boš s primerno knjigo ali revijo to prikazal.) Ampak tole bo pa najbrž tudi za vas novo: (Raz. 1:5) . . . Čigava ”zvesta priča“ je bil Jezus? (Jan. 5:43; 17:6) . . . Jezus nam je zapustil zgled, ki naj bi ga posnemali, ali ne? . . . In zakaj je tako pomembno spoznati oba, Jezusa in njegovega Očeta? (Jan. 17:3)‘