Spominska svečanost (Gospodova večerja)

Definicija: Obed v spomin na smrt Jezusa Kristusa; torej spomin na njegovo smrt, smrt, katere učinki so dosti bolj daljnosežni od smrti kogarkoli drugega. To je edini dogodek, ki ga je Gospod Jezus Kristus zapovedal svojim učencem, naj ga obhajajo. Poznan je tudi kot Zadnja večerja ali Gospodova večerja. (1. Kor. 11:20)

Kakšen je pomen Spominske svečanosti?

Zvestim apostolom je Jezus rekel: ”To delajte v moj spomin!“ (Luka 22:19) Ko je apostol Pavel pisal članom duhovno rojene krščanske skupščine, je dodal: ”Kajti kolikorkolikrat jeste ta kruh in pijete ta kelih, oznanjujete smrt Gospodovo, dokler ne pride.“ (1. Kor. 11:26) Spominska svečanost posebej opozarja na pomen smrti Jezusa Kristusa v izpolnitvi Jehovovega namena. Osvetljuje pomen Jezusove žrtvene smrti še posebej v odnosu  do nove zaveze in tega, kako to zadeva vse, ki bodo z njim dediči v nebeškem Kraljestvu. (Jan. 14:2, 3; Heb. 9:15)

Spominska svečanost tudi spominja, da je Jezusova smrt in način, na katerega je bila izvršena, v skladu z Božjim namenom, izraženim v 1. Mojzesovi 3:15 in potemtakem služi v opravičenje Jehovovega imena. Ker je Jezus ohranil do Jehova vse do smrti neoporečnost je dokazal, da Adamov greh ni nastal zaradi hibe v Stvarnikovem oblikovanju človeka, ampak da človek lahko ohrani popolno predanost Bogu tudi pod težkim pritiskom. Tako je Jezus opravičil Jehova Boga kot Stvarnika in Vesoljnega Suverena. Poleg tega pa je Jehova hotel z Jezusovo smrtjo priskrbeti popolno človeško žrtev, da bi lahko odkupil Adamovo potomstvo. S tem je omogočeno, da bodo milijarde tistih, ki bodo verovali, živeli večno na rajski zemlji v izpolnitev Jehovovega prvotnega namena, kar pa je tudi izraz njegove velike ljubezni do človeštva. (Jan. 3:16; 1. Mojz. 1:28)

Kakšno velikansko breme je bilo na Jezusu v zadnji noči njegovega človeškega življenja na zemlji! Vedel je, kakšen namen je imel z njim njegov nebeški Oče, vedel pa je tudi, da mora v preizkušnji ostati zvest. Če bi odpovedal, bi to bila velika sramota za njegovega Očeta in ogromna izguba za človeštvo! Jezus nam je zaradi vsega, kar je dosegel s svojo smrtjo, z vso pravico naložil, naj se tega spominjamo.

Kakšen pomen imata kruh in vino na Spominski svečanosti?

O nekvašenem kruhu, ki ga je Jezus dal svojim apostolom, ko je vzpostavil Spominsko svečanost, je rekel: ”To je moje telo.“ (Mar. 14:22) Kruh je simboliziral njegovo lastno brezgrešno meseno telo, s katerim je človeštvu priskrbel upanje za prihodnje življenje. Ob tej priložnosti je posebna pozornost usmerjena v upanje na življenje, ki ga je njegova žrtev omogočila vsem tistim, ki bodo izbrani, da ga bodo delili z Jezusom v nebeškem Kraljestvu.

 Ko je Jezus ponudil vino svojim zvestim apostolom, je rekel: ”To je moja kri nove zaveze, ki se preliva za mnoge.“ (Mar. 14:24) Vino simbolizira njegovo kri. S pomočjo njegove prelite krvi je možno odpuščanje grehov vsem tistim, ki verujejo vanjo. Ob tej priložnosti je Jezus poudaril očiščenje grehov, ki ga bo omogočila njegovim bodočim dedičem. Njegove besede tudi kažejo, da bo po njegovi krvi pričela delovati nova zaveza med Bogom Jehovom in z duhom maziljeno krščansko skupščino.

Glej tudi strani 176-178 pod naslovom ”Maša“.

Kdo naj jemlje kruh in vino?

Kdo ju je použil, ko je Jezus malo pred svojo smrtjo vzpostavil Gospodovo večerjo? Enajst zvestih sledilcev, ki jim je Jezus rekel: ”Jaz vam volim kraljestvo, kakor ga je meni Oče moj volil [sklenil zavezo za kraljestvo, NW].“ (Luka 22:29) Vsi ti so bili povabljeni s Kristusom v njegovo nebeško Kraljestvo. (Jan. 14:2, 3) Vsi, ki danes použijejo kruh in vino, bi tudi morali biti ljudje, ki jih Kristus vodi v to ’zavezo za Kraljestvo‘.

Koliko je tistih, ki vzamejo kruh in vino? Jezus je rekel, da bo samo ”mala čreda“ sprejela nebeško kraljestvo za nagrado. (Luka 12:32) Njihovo polno število je 144 000. (Raz. 14:1-3) Ta skupina se je pričela zbirati leta 33 n.š. Zato je razumljivo, da danes vzame simbole le majhno število ljudi.

Ali Janez 6:53, 54 pokaže, da bodo samo tisti, ki vzamejo simbole, dobili večno življenje?

Jan. 6:53, 54: ”Jezus jim pa reče: Resnično, resnično vam pravim: Če ne jeste mesa Sinu človekovega in ne pijete njegove krvi, nimate življenja v sebi. Kdor jé moje meso in pije mojo kri, ima večno življenje, in jaz ga obudim poslednji dan.“

Ta jed in pijača sta očitno imela simboličen pomen, ker bi sicer tisti, ki bi to storil, prekršil Božji zakon glede krvi. (1. Mojz. 9:4; Ap. dela 15:28, 29) Treba je upoštevati, da  Jezus besed iz Janeza 6:53, 54 ni izrekel v zvezi z vzpostavitvijo Gospodove večerje. Nihče izmed tistih, ki so ga poslušali, ni nič vedel o slovesnosti s kruhom in vinom, ki bi se koristila kot simbola za Jezusovo telo in kri. Ta priprava je bila uvedena šele čez leto dni, Janezovo poročilo o Gospodovi večerji pa je zapisano sedem poglavij kasneje, to je v 14. poglavju njegovega evangelija.

Kako lahko torej nekdo simbolično ’jé telo Sina človekovega in pije njegovo kri‘, če ne zaužije kruha in vina na Spominski svečanosti? Upoštevaj, da je Jezus rekel, da bodo tisti, ki tako jedo in pijejo, imeli ”večno življenje“. Kaj pa je v 40. vrstici, ko je pojasnjeval, kaj morajo ljudje narediti, da bi dobili večno življenje, rekel o Očetovi volji? ”Kdor vidi Sina in veruje vanj, . . . ga obudim poslednji dan [v večno življenje, NW]“. Jasno je torej, da uživanje ’njegovega telesa in krvi‘ v simboličnem smislu pomeni verovati v odkupno moč Jezusovega telesa in krvi, ki ju je žrtvoval. Takšna vera se zahteva od vseh, ki naj bi dobili življenje v nebesih s Kristusom ali na rajski zemlji.

Kako pogosto je treba obhajati Spominsko svečanost in kdaj?

Jezus ni posebej navedel, kako pogosto naj se obhaja. Rekel je samo: ”To delajte v moj spomin.“ (Luka 22:19) Pavel je rekel: ”Zakaj kolikorkrat jeste ta kruh in pijete kelih, oznanjate Gospodovo smrt, dokler ne pride.“ (1. Kor. 11:26, EI) ”Kolikorkrat“ ni nujno, da pomeni mnogokrat na leto; lahko pomeni letno v razdobju mnogih let. Če praznujemo kak pomemben dogodek, na primer obletnico poroke, ali če kak narod slavi pomemben dogodek iz svoje zgodovine, kako pogosto se to opravlja? Enkrat letno na dan obletnice. Tako je tudi z Gospodovo večerjo, ki je bila osnovana na dan judovske Pashe, letnega slavja, ki se ga Judje, ki so postali kristjani, več ne držijo.

Jehovove priče obhajajo Spominsko svečanost po sončnem zahodu na dan 14. nisana po judovskem koledarju,  ki so ga uporabljali v 1. stoletju. Pri Judih se je dan začel ob zahodu sonca in trajal do naslednjega sončnega zahoda. Tako je Jezus po judovskem koledarju umrl istega dne, ko je osnoval Spominsko svečanost. Mesec nisan se je začel po zahodu sonca, ko mlada luna, ki je najbližja pomladnemu enakonočju, postane vidna v Jeruzalemu. Datum Spominske slovesnosti je 14 dni kasneje. (Tako se datum spominske slovesnosti morda ne ujema s Pasho, ki jo slavijo današnji Židi. Zakaj ne? Začetek njihovega koledarskega meseca je postavljen tako, da se ujema z astronomsko mlado luno, ne pa z vidno mlado luno nad Jeruzalemom, ki se lahko pojavi 18 do 30 ur kasneje. Prav tako tudi večina Židov danes slavi Pasho 15. in ne 14. nisana, kot jo je v skladu z Mojzesovim zakonom slavil Jezus.)