Enajsto poglavje

»Ne zaupajte knezom«

Izaija 50:1–11

1., 2. a) Katerega navdihnjenega nasveta Judje ne poslušajo in kakšne so posledice? b) Zakaj Jehova vprašuje ‚Kje je ločilni list‘?

»NE ZAUPAJTE knezom, sinu človekovemu, pri katerem ni rešitve. [. . .] Blagor mu, komur je Bog Jakobov v pomoč in je njegovo upanje v GOSPODU, njegovem Bogu, ki je naredil nebo in zemljo.« (Psalm 146:3–6, SSP) Ko bi le Judje Izaijevih dni ravnali po psalmistovem nasvetu! Ko bi le zaupali v ‚Boga Jakobovega‘, in ne v Egipt ali kak drug poganski narod! Če bi ravnali tako, bi jih Jehova obvaroval, ko bi nadnje prišli sovražniki. Vendar se Juda po pomoč noče obrniti na Jehova. Zato bo Jehova dovolil, da bo Jeruzalem uničen, prebivalci Judovega pa odpeljani v ujetništvo v Babilon.

² Juda lahko za to krivi le sebe in nikogar drugega. Nobenega upravičenega razloga nima za trditev, češ da je njegovo uničenje posledica tega, da ga je Jehova osleparil oziroma da se ni menil za zavezo z narodom. Stvarnik ne prelamlja zaveze. (Jeremija 31:32; Daniel 9:27; Razodetje 15:4) Jehova to dejstvo poudari, ko Jude vpraša: »Kje je matere vaše ločitni list, s katerim sem jo odslovil?« (Izaija 50:1a) Pod mojzesovsko postavo mora mož dati svoji ženi ločilni list, če se loči od nje. Tako je prosta, da lahko postane žena komu drugemu. (5. Mojzesova 24:1, 2) Jehova je v prenesenem smislu dal takšen ločilni list Judovemu sestrskemu kraljestvu Izraelu, ni ga pa dal  Judu. * Zato je še vedno Judov »soprog gospodar« (NW). (Jeremija 3:8, 14) Juda nikakor ni prost za druženje s poganskimi narodi. Jehova bo z njim povezan, vse »dokler ne pride Šilo [Mesija]«. (1. Mojzesova 49:⁠10)

3. Zakaj Jehova ‚proda‘ svoje ljudstvo?

³ Jehova Juda še vpraša: »Kdo je izmed upnikov mojih, ki sem mu vas prodal?« (Izaija 50:1b) Judom ne bo treba v babilonsko ujetništvo zato, ker bi Jehova tako hotel poravnati nekakšen svoj dolg. Jehova ni kakor kak reven Izraelec, ki mora upniku prodati svoje otroke, da bi poravnal račune. (2. Mojzesova 21:7) Jehova opozori na pravi razlog, zakaj bo njegovo ljudstvo zasužnjeno: »Glejte, zaradi svojih krivic ste prodani in zaradi vaših prestopkov je odslovljena mati vaša.« (Izaija 50:1c) Judje so zavrgli Jehova, in ne obratno.

4., 5. Kako Jehova pokaže, da ima rad svoje ljudstvo, in kako se odzove Juda?

⁴ Jehova v naslednjem vprašanju jasno poudari, da ima rad svoje ljudstvo: »Zakaj ni bilo nikogar, ko sem prišel? ko sem klical, nihče ni odgovoril?« (Izaija 50:2a) Jehova je po svojih služabnikih, prerokih, tako rekoč prišel svoje ljudstvo na dom prosit, naj se z vsem svojim srcem vrnejo k njemu. Toda odgovorili so mu s tišino. Judje se za pomoč raje obračajo na človeka, včasih celo na Egipt. (Izaija 30:2; 31:1–3; Jeremija 37:5–7)

⁵ Ali je Egipt zanesljivejši rešitelj od Jehova? Ti nezvesti Judje so očitno pozabili na dogodke izpred mnogo stoletij, ki so pripeljali do nastanka njihovega naroda. Jehova jih vprašuje: »Je li mar roka moja prekratka, da bi  otela? ali pa ni v meni moči nobene za rešenje? Glej, s karanjem svojim posušam morje, reke izpreminjam v puščavo, da njih ribe gnijejo in mrjo od žeje, zato ker ni vode. Nebesa oblačim v črnino in raševino jim napravljam za odejo.« (Izaija 50:2b, 3)

6., 7. Kako je Jehova pokazal svojo rešilno moč kljub pretnji Egipčanov?

⁶ Leta 1513 pr. n. š. je bil Egipt zatiralec Božjega ljudstva, ne pa njegov pričakovani rešitelj. Izraelci so bili v tej poganski deželi sužnji. Toda Jehova jih je rešil, in kako razburljiva rešitev je to bila! Najprej je nad deželo poslal deset nadlog. Po deseti, še posebej pogubni nadlogi, je egiptovski faraon Izraelce nagnal iz dežele. (2. Mojzesova 7:14–12:31) Kmalu zatem pa, ko so odšli, se je faraonu srce spremenilo. Sklical je svojo vojsko ter krenil proti Izraelcem, da bi jih prisilil k vrnitvi v Egipt. (2. Mojzesova 14:5–9) Izraelci so bili ujeti med egiptovsko vojsko zadaj ter Rdečim morjem spredaj! Toda Jehova se je bojeval zanje.

⁷ Jehova je Egipčane na njihovi poti zaustavil, tako da je med nje in Izraelce postavil oblakov steber. Na tisti strani oblačne gmote, na kateri so bili Egipčani, je bilo temno, na strani Izraelcev pa je bilo svetlo. (2. Mojzesova 14:20) Ko je tako Jehova zadrževal egiptovsko vojsko, je »odpravil morje s silnim vzhodnikom, ki je pihal celo noč, in je napravil v morju suha tla«. (2. Mojzesova 14:21) Ko so bile vode razdeljene, je lahko vse ljudstvo – moški, ženske in otroci – krenilo čez Rdeče morje na varno. Ko je bilo ljudstvo že zelo blizu drugega brega, je  Jehova dvignil oblak. Egipčani, ki so bili Izraelcem že čisto za petami, so se zagnali za njimi po morskem dnu. Jehova pa je, ko je bilo njegovo ljudstvo že varno na kopnem, spustil vode in faraon ter vsa njegova vojska so se utopili. Tako se je Jehova bojeval za svoje ljudstvo. Kakšna spodbuda je to za današnje kristjane! (2. Mojzesova 14:23–28)

8. Zaradi preziranja katerih svaril morajo Judje na koncu v pregnanstvo?

⁸ Od te Božje zmage pa do Izaijevih dni je minilo že sedemsto let. Juda je zdaj samostojen narod. Včasih sodeluje v diplomatskih pogajanjih s tujimi vladami, denimo z Asirijo in Egiptom. Toda voditeljem teh poganskih narodov  ne gre zaupati. Njim so namreč vselej pomembnejši lastni interesi od vsake zaveze, ki jo sklenejo z Judom. Zato preroki v Jehovovem imenu svarijo ljudstvo, naj ne zaupa takšnim možem, toda njihove besede naletijo na gluha ušesa. Judje bodo nazadnje pregnani v Babilon in bodo tam sužnji 70 let. (Jeremija 25:11) Vendar Jehova ne bo pozabil svojega ljudstva, niti ga ne bo za vedno zavrgel. Ob določenem času se ga bo spomnil ter mu omogočil, da se vrne v svojo domovino in obnovi čisto čaščenje. In s kakšnim namenom? Da se pripravi na prihod Šila, kateremu bodo pokorni vsi narodi!

Prihod Šila

9. Kdo je Šilo in kakšen učitelj je?

⁹ Stoletja minevajo in napoči »dopolnjen čas«, ko se tisti, ki se imenuje Šilo, Gospod Jezus Kristus, pojavi na zemeljskem prizorišču. (Galatom 4:4; Hebrejcem 1:1, 2) Jehova je s tem, ko je za svojega besednika Judom postavil svojega najbližjega družabnika, razodel, kako zelo ljubi svoje ljudstvo.  In za kakšnega besednika se je Jezus izkazal? Za besednika najvišjega reda! Jezus je še več kot besednik, je učitelj, in to Veliki učitelj. To ni nič presenetljivega, saj je sam imel sijajnega Poučevalca, samega Boga Jehova. (Janez 5:30; 6:45; 7:15, 16, 46; 8:26) To potrjuje Jezusova preroška izjava po Izaiju: »Gospod Jehova mi je dal izurjen jezik, da znam o pravem času izreči besedo trudnemu. Zbuja me sleherno jutro, zbuja mi uho, da poslušam kakor učenec.« (Izaija 50:4) *

10. Kako Jezus odseva ljubezen, s kakršno Jehova ljubi svoje ljudstvo, in kakšen je odziv?

¹⁰ Jezus je pred prihodom na zemljo delal pri svojem Očetu v nebesih. Prisrčen odnos med Očetom in Sinom je pesniško opisan v Pregovorih 8:30: »Tedaj sem bila pri njem [Jehovu] kot delovodja [. . .], igrala sem [se veselila, NW] pred njim vsak čas.« Jezusa je poslušnost Očetu zelo razveseljevala. Tudi on je, enako kakor Oče, ljubil ‚človeške otroke‘. (Pregovori 8:31) Ko pride na zemljo, odgovori z »besedo trudnemu«. Svojo strežbo začne tako, da prebere tolažilni odlomek iz Izaijeve prerokbe: »Duh Gospodov je nad menoj, zato ker me je pomazilil, da naj oznanim blagovestje [dobro novico, NW] ubogim, [. . .] da izpustim zatirance na svobodo.« (Lukež 4:18; Izaija 61:1) Dobra novica za uboge! Poživilo za izčrpane! Kakšno veselje bi moralo biti takšno oznanilo za ljudstvo! Nekateri se res veselijo, toda ne vsi. Na koncu mnogi nočejo priznati Jezusu priporočil, ki jih ima kot Jehovov učenec.

11. Kdo skupaj z Jezusom nosi jarem in kaj ti doživljajo?

 ¹¹ Vendar nekateri želijo slišati še več. Z veseljem se odzovejo na Jezusovo prisrčno povabilo: »Pridite k meni vsi, ki ste utrujeni in obteženi, in jaz vas bom poživil. Sprejmite moj jarem nase in učite se od mene, ker sem krotak in iz srca ponižen, in našli boste spokojnost svojim dušam.« (Matevž 11:28, 29, EI) Med tistimi, ki se približajo Jezusu, so tudi možje, ki postanejo njegovi apostoli. Vedo, da to, da skupaj z Jezusom nosijo jarem, pomeni zanje pridno delo. K temu delu med drugim spada tudi oznanjevanje dobre novice o Kraljestvu do konca zemlje. (Matevž 24:14) Ko pa se apostoli in drugi učenci lotijo tega dela, ugotovijo, da je to resnično poživilo za njihovo dušo. Isto delo opravljajo tudi današnji zvesti kristjani in tudi njim to prinaša podobno veselje.

Ni uporen

12. Kako vse Jezus dokazuje, da je poslušen svojemu nebeškemu Očetu?

¹² Jezus nikoli ne izgubi izpred oči tega, da je prišel na zemljo izpolnit Božjo voljo. Njegovo stališče glede tega je takole napovedano: »Gospod Jehova mi je odprl uho, in jaz se nisem upiral, ne se umaknil.« (Izaija 50:5) Jezus vedno uboga Boga. Reče celo: »Sin ne more sam od sebe ničesar delati, razen kar vidi, da dela Oče.« (Janez 5:19) Jezus je v predčloveškem obstoju verjetno delal skupaj s svojim Očetom že milijone, celo milijarde let. In tudi ko je prišel na zemljo, se je ravnal po Jehovovih navodilih. Koliko bolj bi morali mi, Kristusovi nepopolni sledilci, paziti na to, da ravnamo po Jehovovih ukazih!

13. Kaj čaka Jezusa in kako pokaže pogum?

¹³ Jehovovega edinorojenega Sina nekateri od tistih, ki ga ne priznajo, preganjajo, in tudi to je napovedano:  »Život svoj sem izpostavil njim, ki so me bili, in lice svoje njim, ki so me tezali [ki so mi pulili brado, SSP]; obličja svojega nisem skril sramotenju in pljuvanju.« (Izaija 50:6) Mesija bo, kot govori prerokba, prenašal bolečino in ponižanje od nasprotnikov. Jezus to ve. Ve tudi, kako daleč bo to preganjanje šlo. Kljub temu pa ne pokaže nobenega strahu, ko se njegov čas na zemlji bliža koncu. Trdno odločen se napoti v Jeruzalem, kjer se bo njegovo človeško življenje končalo. Na poti tja svojim učencem pove: »Glejte, gori v Jeruzalem gremo, in Sin človekov bo izdan višjim duhovnikom in pismarjem, in obsodijo ga na smrt in izroče poganom, in zasramovali ga bodo in pljuvali nanj in ga bičali in umorili; a tretji dan vstane od smrti.« (Marko 10:33, 34) Vse to zlobno trpinčenje bo nastopilo na pobudo mož, ki bi morali vedeti, da je Jezus Mesija, na pobudo višjih duhovnikov in pismarjev.

14., 15. Kako se izpolnijo Izaijeve besede, da bo Jezus pretepen in osramočen?

¹⁴ Jezus je v noči 14. nisana leta 33 n. š. z nekaterimi od svojih sledilcev v Getsemanskem vrtu in moli. Nenadoma se pojavi drhal in ga aretira. Toda on se ne boji. Ve, da je Jehova z njim. Svojim prestrašenim apostolom zagotovi, da bi lahko, če bi hotel, prosil svojega Očeta, naj mu pošlje na pomoč več kot dvanajst legijonov angelov, toda doda: »Kako bi se pa izpolnila pisma?« (Matevž 26:36, 47, 53, 54)

¹⁵ Vse, kar je glede Mesijevih preizkušenj in smrti napovedano, se izpolni. Po vnaprej pripravljenem procesu pred sinedrijem Jezusa zasliši še Poncij Pilat, ki ga da nato prebičati. Rimski vojaki ‚ga bijejo po glavi s trstom in pljuvajo nanj‘. Izaijeve besede se tako izpolnijo. (Marko  14:65; 15:19; Matevž 26:67, 68) Biblija sicer ne poroča, da bi Jezusu res pulili brado – kar bi bilo dejanje skrajnega ponižanja –  vendar pa se je gotovo zgodilo tako, kakor je napovedal Izaija. * (Nehemija 13:25, NW)

16. Kako se Jezus vede, ko je pod neznosnim pritiskom, in zakaj se ne sramuje?

¹⁶ Ko Jezus stoji pred Pilatom, ga ne prosi, da bi ga pustil pri življenju, temveč ostane dostojanstveno miren, saj se zaveda, da mora umreti, da bi se izpolnila Pisma. Ko rimski guverner pove, da ima moč Jezusa obsoditi na smrt ali pa izpustiti, mu ta brez strahu odvrne: »Ne bi imel nobene oblasti nad menoj, da ti ni dano od zgoraj.« (Janez 19:11) Pilatovi vojaki z Jezusom nečloveško ravnajo, toda ne uspe jim ga osramotiti. Zakaj pa naj bi ga bilo sram? Kaznovan ni po pravici, kakor da bi storil kakšen prestopek, temveč je preganjan zaradi pravičnosti. Tako se izpolnijo Izaijeve nadaljnje preroške besede: »Gospod Jehova mi pomaga, zato nisem bil osramočen; zatorej sem nastavil obličje svoje kakor pretrd kamen [kakor kremen, SSP] in vem, da ne pridem v sramoto.« (Izaija 50:⁠7)

17. Kako vse je Jehova stal Jezusu ob strani v vsej njegovi strežbi?

¹⁷ Jezusov pogum temelji na popolnem zaupanju v Jehova. S svojim vedenjem pokaže, da popolnoma ustreza naslednjim Izaijevim besedam: »Blizu je on, ki me opravičuje; kdo se bo prepiral z menoj? Stopiva si nasproti! Kdo hoče poskusiti pravdo zoper mene? naj pride k meni! Glej, Gospod Jehova mi bo pomagal: kdo je, ki bi me obsodil? Glej, vsi skup se postarajo kakor sukno, molj jih pokonča.« (Izaija 50:8, 9) Jehova Jezusa na dan njegovega  krsta razglasi za pravičnega kot duhovnega Božjega sina. Ob tej priložnosti se sliši celo Božji glas: »Ta je Sin moj ljubljeni, ki je po moji volji.« (Matevž 3:17) Ko Jezus malo pred koncem svojega zemeljskega življenja v Getsemanskem vrtu poklekne in moli, ‚se mu prikaže angel iz nebes in ga krepča‘. (Lukež 22:41–43) Jezus torej ve, da njegov Oče odobrava njegovo življenje. Ta popolni Božji sin ni storil nobenega greha. (1. Petrov 2:22) Sovražniki ga po krivem obtožijo, da prelamlja sabat, da je pijanec in da je obseden z demoni, toda Jezusa te njihove laži ne onečaščajo. Z njim je Bog in kdo je lahko proti njemu? (Lukež 7:34; Janez 5:18; 7:20; Rimljanom 8:31; Hebrejcem 12:⁠3)

18., 19. Kaj podobnega doživljajo maziljeni kristjani, kar je doživel že Jezus?

¹⁸ Jezus svoje učence posvari: »Če so mene preganjali, bodo preganjali tudi vas.« (Janez 15:20) Nadaljnji dogodki to kmalu potrdijo. Ob binkoštih leta 33 n. š. pride nad Jezusove zveste učence sveti duh in rodi se krščanska občina. Verski voditelji hočejo skoraj takoj zatreti oznanjevanje teh zvestih mož in žena, ki so sedaj povezani z Jezusom kot del ‚Abrahamovega semena‘ in posvojeni kot duhovni Božji sinovi. (Galatom 3:26, 29; 4:5, 6) Maziljeni kristjani se morajo že vse od prvega stoletja pa do danes bojevati z lažno propagando in hudim preganjanjem, ki prihajata od Jezusovih sovražnikov, medtem ko trdno stojijo na strani pravičnosti.

¹⁹ Toda spominjajo se Jezusovih bodrilnih besed: »Blagor vam, kadar vas zaradi mene sramoté in preganjajo in vse hudo zoper vas govoré, pa lažejo. Radujte se in veselite, ker veliko je plačilo vaše v nebesih.« (Matevž 5:11, 12) Maziljeni kristjani torej tudi ob najhujših napadih  držijo glavo pokonci. Naj njihovi nasprotniki govorijo kar koli, vedo, da jih je Bog razglasil za pravične. V njegovih očeh so ‚brezmadežni in brez graje‘. (Kološanom 1:21, 22)

20. a) Kdo podpira maziljene kristjane in kaj vse so ti že doživeli? b) Kako si maziljeni kristjani in ‚druge ovce‘ pridobivajo izurjen jezik?

²⁰ V novejšem času maziljene kristjane podpira »velika množica« ‚drugih ovc‘. Tudi ta stoji na strani pravičnosti. Zato njeni pripadniki trpijo skupaj s svojimi maziljenimi brati in »so oprali oblačila svoja in jih pobelili v krvi Jagnjetovi«. Jehova jih je razglasil za pravične in lahko upajo na preživetje »stiske velike«. (Razodetje 7:9, 14, 15; Janez 10:16; Jakob 2:23) Tudi če se njihovi nasprotniki trenutno zdijo močni, Izaijeva prerokba pravi, da bodo ob od Boga določenem času videti kakor sukno, načeto od moljev, ki ni več za nič drugega kakor za v smeti. Medtem pa se maziljeni kristjani in ‚druge ovce‘ utrjujejo z redno molitvijo, preučevanjem Božje Besede in obiskovanjem shodov za čaščenje. Tako so poučeni od Jehova in se učijo govoriti z izurjenim jezikom.

Zaupajte v Jehovovo ime

21. a) Kdo so tisti, ki hodijo v svetlobi, in kakšen bo zanje izid? b) Kaj se zgodi s tistimi, ki hodijo v temi?

²¹ Zdaj pa bodite pozorni na tole vidno nasprotje: »Kdo izmed vas se boji GOSPODA? Naj posluša glas njegovega služabnika. Kdor hodi v temí in nima luči, naj zaupa v GOSPODOVO [Jehovovo, NW] ime, naj se opira na svojega Boga.« (Izaija 50:10, SSP) Kateri poslušajo glas Božjega Služabnika, Jezusa Kristusa, hodijo v svetlobi. (Janez 3:21) Ne le da izgovarjajo Božje ime, Jehova, temveč tudi  zaupajo v tistega, ki to ime nosi. Četudi so morda nekdaj hodili v temi, se zdaj ne bojijo ljudi. Opirajo se na Boga. Kateri pa vztrajno hodijo v temi, so ujeti v strah pred človekom. Podobno je s Poncijem Pilatom. Ta rimski uradnik ve, da Jezus ni zagrešil tistega, za kar ga po krivem obtožujejo, toda iz strahu ga ne izpusti. Rimski vojaki Božjega sina nato usmrtijo, vendar ga Jehova obudi ter ga okrona s slavo in častjo. Kaj pa se zgodi s Pilatom? Po besedah judovskega zgodovinarja Jožefa Flavija so že štiri leta po Jezusovi smrti Pilata odstavili s položaja rimskega guvernerja in se je moral vrniti v Rim, da bi odgovarjal za resna kazniva dejanja. Kako pa je z Judi, ki so povzročili Jezusovo smrt? Še ne štirideset let pozneje je rimska vojska uničila Jeruzalem in njeni prebivalci so bili bodisi umorjeni bodisi odpeljani v sužnost. Za tiste, ki imajo raje temo, ni nobene svetle prihodnosti! (Janez 3:⁠19)

22. Zakaj je iskati rešitev pri ljudeh nekaj najbolj nespametnega?

²² Iskati rešitev pri človeku je nekaj najbolj nespametnega. Izaijeva prerokba pojasnjuje, zakaj: »Glejte, vi vsi, ki vžigate ogenj, z ognjenimi strelami se oborožujete: pojdite v žar ognja svojega in v požare [ognjene iskre, EI], ki ste jih zapalili. To se vam zgodi od moje roke, v bolesti boste ležali.« (Izaija 50:11) Človeški voditelji pridejo in grejo. Karizmatični posameznik lahko za nekaj časa pritegne pozornost ljudi. Toda tudi najbolj iskren človek je omejen v tem, kaj lahko stori. Ti, ki ga podpirajo, od njega pričakujejo, da bo zakuril ogromen ogenj, toda ne uspe mu nič drugega, kakor morda le zanetiti nekaj ‚isker‘, ki dajo malo svetlobe in toplote, pa še kmalu ugasnejo. Kateri pa zaupajo v Šilo, v Božjega obljubljenega Mesija, ne bodo nikoli razočarani.

[Podčrtne opombe]

[Preučevalna vprašanja]

 [Slika na strani 155]

Judje se raje zatekajo k človeškim voditeljem kakor pa k Jehovu

[Slika na straneh 156, 157]

Jehova je pri Rdečem morju svoje ljudstvo zaščitil tako, da je med ljudstvo in Egipčane postavil oblakov steber