Poglavje 52

Jezus s čudežem nahrani tisoče

DVANAJST apostolov je opravilo izredno oznanjevalsko potovanje po Galileji. Malo po Janezovi smrti se vrnejo k Jezusu in mu pripovedujejo o svojih čudovitih doživljajih. Ker vidi, da so utrujeni in da prihaja in odhaja toliko ljudi, da nimajo časa niti jesti, jim Jezus reče: ”Pojdite sami zase v samoten kraj in se nekoliko odpočijte!“

Nekje blizu Kafarnauma se vkrcajo v čoln in odrinejo proti samotnemu kraju, verjetno vzhodno od Jordana, nasproti Betsajde. Toda ljudje vidijo, da odhajajo, zato pohitijo pred njimi po obali, in ko čoln pristane, jih že čakajo tam.

Ko Jezus stopi iz čolna in vidi množico, se mu zasmili, ker so videti kakor ovce brez pastirja. Zato ozdravi bolnike in jih prične učiti mnogo stvari.

Čas hitro mineva zato Jezusu učenci rečejo: ”Samoten je ta kraj in ura je že pozna. Odpusti jih, da gredo v bližnje zaselke in vasi ter si kupijo kaj jedi.“

Toda Jezus jim odvrne: ”Dajte jim vi jesti!“ Jezus nato, ker že ve, kaj bo naredil, preizkusi Filipa in ga vpraša: ”Kje naj kupimo kruha, da bi jim dali jesti?“

Filipu se položaj zdi nemogoč. Zbranih je približno pet tisoč moških, verjetno pa jih je vseh skupaj z ženskami in otroci vred precej prek deset tisoč! ”Za dvesto denarjev [en denar je enak enodnevnemu zaslužku] kruha ne bi bilo dosti zanje, da bi vsak dobil le majhen kos,“ odvrne Filip.

Andrej se ponudi, morda bolj zato, da bi prikazal, da je nemogoče nahraniti toliko ljudi: ”Tukaj je deček, ki ima pet ječmenovih hlebov in dve ribi, a kaj je to za toliko ljudi?“

Ker je pomlad, malo pred pasho leta 32 našega štetja, je pokrajina lepo ozelenela. Zato Jezus učencem naroči, naj ljudje posedejo po travi v skupinah po petdeset in po sto. Nato vzame teh pet hlebov in dve ribi, pogleda v nebo in izreče blagoslov. Potem razlomi kruh in razdeli ribe. Dá jih svojim učencem, ki hrano razdelijo ljudem. In naj se zdi še tako neverjetno, se vsi ljudje do sitega najedo!

Nato pa Jezus svojim učencem reče: ”Poberite koščke, ki so ostali, da se kaj ne zgubi.“ Ko to storijo, napolnijo dvanajst košar s koščki hrane, ki ostanejo po jedi! Matej 14:13-21; Marko 6:30-44; Luka 9:10-17; Janez 6:1-13

▪ Zakaj Jezus poišče samoten kraj za učence?

▪ Kam Jezus odpelje učence in zakaj se jim želja po počitku ne spolni?

▪ Kaj rečejo učenci, ko je že pozna ura, toda kako Jezus poskrbi za ljudi?