Močna vera vojaškega stotnika
Poglavje 36
Močna vera vojaškega stotnika
S PRIDIGO na gori Jezus opravi že približno polovico svoje javne službe. To pomeni, da mu ostaja še leto in devet mesecev, da dokonča svoje delo na zemlji.
Jezus sedaj prihaja v Kafarnaum, ki mu služi kot nekakšno izhodišče za delovanje. Tu mu pride naproti nekaj judovskih starešin s posebno prošnjo. Pošilja jih namreč stotnik rimske vojske, pogan, torej človek nejudovskega naroda.
Stotnikov ljubljeni služabnik je namreč hudo zbolel in zdaj umira. Stotnik želi, da bi Jezus služabniku prišel rešit življenje. Judje se iskreno zavzamejo za stotnika: ”Vreden je, da mu to storiš,“ mu govorijo. ”Rad ima naš narod in shodnico nam je on sezidal.“
Jezus se brez oklevanja napoti z njimi. Ko ni več daleč od hiše, mu pošlje stotnik naproti prijatelje s sporočilom: ”Gospod, ne trudi se! Nisem vreden, da stopiš pod mojo streho. Zato se tudi nisem čutil vrednega, da bi prišel k tebi.“
Kolikšen izraz ponižnosti pri stotniku, ki je sicer vajen ukazovati! Vendar najbrž misli tudi na Jezusa, ker pač ve, da se Judje ne smejo družiti z Nejudi. Saj je še Peter nekoč rekel: ”Dobro veste, da je zoper postavo, če se človek judovskega rodu druži ali shaja s človekom tujega rodu.“
Morda želi stotnik Jezusu prihraniti neprijetnosti, ki bi si jih nakopal s kršitvijo tega običaja, zato ga po prijateljih prosi: ”Vendar reci le besedo in moj služabnik bo ozdravljen. Kajti tudi sam sem pod oblastjo in imam vojake pod seboj in rečem temu: ’Pojdi‘ in gre; in drugemu: ’Pridi‘ in pride; in svojemu služabniku: ’Stôri to‘ in storí.“
Ko Jezus to sliši, ostrmi nad njim: ”Povem vam,“ reče, ”niti v Izraelu nisem našel tolikšne vere.“ Ko že ozdravi stotnikovega služabnika, Jezus še pojasni, da bodo mnogi verni Nejudje dobili blagoslove, ki jih neverni Judje zametajo.
Jezus še pojasni, ”da jih bo veliko prišlo z vzhoda in zahoda in bodo sedli za mizo z Abrahamom, Izakom in Jakobom v nebeškem kraljestvu. Tisti pa, ki so bili izvoljeni za kraljestvo, bodo vrženi ven v temo; tam bo jok in škripanje z zobmi.“
”Izvoljeni za kraljestvo, [ki] bodo vrženi ven v temo“, so naravni Judje, ki se ne poprimejo priložnosti, ki se je najprej ponudila njim, namreč da bi postali Kristusovi sovladarji. Abraham, Izak in Jakob namreč pomenijo Božjo kraljestveno uredbo. Jezus torej s tem razlaga, da bodo k mizi ”v nebeškem kraljestvu“ povabljeni ljudje iz različnih narodov. Luka 7:1-10; Matej 8:5-13; Apostolska dela 10:28
▪ Zakaj se Judje potegujejo za poganskega stotnika?
▪ Zakaj je stotnik verjetno prosil Jezusa, naj ne hodi v njegovo hišo?
▪ Kaj misli Jezus s svojim zaključnim pojasnilom?