Preskoči na vsebino

Preskoči na kazalo

Od Egipta do Obljubljene dežele

Od Egipta do Obljubljene dežele

Od Egipta do Obljubljene dežele

VSEPOVSOD ljudje vedo za izhod Izraelcev iz Egipta. Toda kaj vse je čakalo Mojzesa in Božje ljudstvo, potem ko so prešli Rdeče morje? Kam so se usmerili in kako so dospeli do reke Jordan, da bi vstopili v Obljubljeno deželo?

Namenjeni so bili v Kanaan, vendar jih Mojzes tja ni peljal po najkrajši poti (kakih 400 kilometrov po peščeni obali), saj bi to pomenilo, da bi potovali naravnost skozi Filistejo, ki je bila sovražno področje. Prav tako jih ni vodil po prostrani sredini Sinajskega polotoka, kjer sonce močno pripeka na peščeno in apnenčasto planoto. Ne, Mojzes je ljudstvo popeljal na jug, po ozkem ravninskem obalnem pasu. Prvič so se utaborili pri Mari. * Tam je Jehova grenko vodo spremenil v sladko. Ljudstvo je zatem, ko je zapustilo Elim, godrnjalo zaradi hrane, zato jim je Bog priskrbel prepelice in kasneje mano. Pri Rafidimu se je ljudstvo znova pritoževalo zaradi vode, porazili so Amalečane, ki so jih napadli, Mojzesa pa je tast spodbudil, naj si priskrbi pomoč sposobnih mož. (2Mz, poglavja 15–18)

Mojzes je Izraelce nato vodil proti hribovju, naprej na jugu. Utaborili so se pri gori Sinaj. Tam je Božje ljudstvo dobilo postavo, postavili so shodni šotor in darovali žrtve. V drugem letu po izhodu so odšli proti severu skozi ‚veliko in grozovito puščavo‘ vse do področja Kadesa (Kades-barnea), za kar so očitno potrebovali 11 dni. (5Mz 1:1, 2, 19; 8:15) Ljudstvo je zaradi negativnega poročila desetih oglednikov popadel strah, zato so morali 38 let tavati po puščavi. (4Mz 13:1–14:34) Med njihovimi postanki sta bila Abrona in Ezion-geber, nato pa so se vrnili v Kades. (4Mz 33:33–36)

Ko je končno prišel čas, da se Izraelci približajo Obljubljeni deželi, niso odšli naravnost proti severu. Potovali so okoli osrčja Edomove dežele in nato severno po »kraljevi cesti«. (4Mz 21:22; 5Mz 2:1–8) Za ves narod, z otroki, živalmi in šotori, ni bilo prav nič preprosto potovati po tej poti. Po vijugasti poti so se morali spustiti v globoki soteski – Zered in Arnon (globoki sta skoraj 520 metrov) – in se nato znova povzpeti. (5Mz 2:13, 14, 24)

Nazadnje so Izraelci le prispeli do gore Nebo. Mirjam je umrla pri Kadesu, Aron pa na gori Hor. Mojzes je, tik preden je umrl, lahko pogledal na deželo, v katero je želel vstopiti. (5Mz 32:48–52; 34:1–5) Jozue je postal odgovoren za to, da Izraelce popelje v deželo in tako konča ­potovanje, ki se je pričelo pred 40 leti. (Joz 1:1–4)

[Podčrtna opomba]

^ odst. 3 Večina krajev, kjer so taborili, ni točno znana.

[Okvir na strani 8]

BIBLIJSKE KNJIGE IZ TEGA OBDOBJA:

1. Mojzesova

2. Mojzesova

3. Mojzesova

4. Mojzesova

5. Mojzesova

Job

Psalmi (deloma)

[Slika na strani 8]

Karavane so prečkale Sinajski polotok

[Slika na strani 8]

Izraelci so taborili pred goro Sinaj

[Slika na strani 9]

Vodo so dobili iz studencev v Kadesu oziroma v njegovi bližini

[Slika na strani 9]

Ves Izrael je moral prečkati Arnon