Preskoči na vsebino

Preskoči na kazalo

Svet v času očakov

Svet v času očakov

Svet v času očakov

ŠTEFAN je na začetku svojega znamenitega govora navedel nekatera zemljepisna dejstva: »[Jehova] se je prikazal očetu našemu Abrahamu, ko je bil v Mezopotamiji, preden se je nastanil v Haranu, in mu je rekel: Odidi [. . .] v zemljo [deželo, SSP], ki ti jo pokažem!« (Dej 7:1–4) S to zapovedjo je bil postavljen temelj za ključne dogodke v Obljubljeni deželi, v katerih so sodelovali Abraham, Izak in Jakob. Ti dogodki so bili povezani z Božjim namenom, da blagoslovi človeštvo. (1Mz 12:1–3; Joz 24:3)

Bog je Abrahama (oziroma Abrama) poklical iz kaldejskega Ura, cvetočega mesta, ki je takrat ležalo na vzhodnem bregu reke Evfrat. Po kateri poti pa je Abraham šel? Morda je bilo videti, da je iz Kaldeje, področja, ki je bilo poznano tudi kot Sumer oziroma Sinear, z lahkoto potovati naravnost proti zahodu. Zakaj je torej potoval tako daleč proti severu vse do Harana?

Ur je ležal v bližini vzhodnega konca plodnega polmeseca, polkroga, ki se razteza od Palestine pa do porečja Tigrisa in Evfrata. To podro­čje je nekdaj morda imelo zmernejšo klimo. Južno od krivine polmeseca se razteza Sirsko-Arabska puščava, ki slovi po apnenčastih gričih in peščenih ravnicah. The Encyclopædia Britannica pravi, da je bila »skoraj nepremostljiva ovira« med Sredozemsko obalo in Mezopotamijo. Nekatere karavane so puščavo morda prečkale po poti od Evfrata do Tadmorja in nato do Damaska, vendar pa Abraham svoje družine in čred ni peljal čez to puščavo.

Abraham je torej odšel navzgor po dolini reke Evfrat vse do Harana. Od tam je lahko potoval po trgovski poti do plitvine pri Karkemišu in nato južno mimo Damaska ter naprej do jezera, ki so ga kasneje poimenovali Galilejsko jezero. Via Maris oziroma »Obmorska pot« je potekala ob Megidu in naprej v Egipt. Abraham pa je potoval čez samarijsko hribovje in svoje šotore nazadnje razpel pri Sihemu. Sčasoma se je pomaknil južno po tej hribovski poti. Pri tem njegovem potovanju ga lahko spremljate, če berete 1. Mojzesovo 12:8–13:4. Poiščite tudi druge kraje, ki so bili del njegovih mnogovrstnih doživetij: Dan, Damask, Hoba, Mamre, Sodoma, Gerar, Berseba in Morija (Jeruzalem). (1Mz 14:14–16; 18:1–16; 20:1–18; 21:25–34; 22:1–19)

Z razumevanjem nekaterih geografskih značilnosti še bolje razumemo dogodke v življenju Izaka in Jakoba. Kam je denimo Abraham, ko je bil v Bersebi, poslal svojega služabnika, da bi Izaku poiskal ženo? Daleč proti severu v Mezopotamijo (kar pomeni »Medrečje«) v Padan-aram. Nato pa si predstavljajte Rebekino naporno potovanje na kameli vse do Negeba, morda v bližini Kadesa, da bi se srečala z Iza­kom. (1Mz 24:10, 62–64SSP)

Kasneje se je njun sin Jakob (Izrael) odpravil na podobno dolgo potovanje, da bi se poročil z Jehovovo častilko. Nazaj v svojo deželo pa se je vračal po nekoliko drugačni poti. Potem ko je prešel Jabok v bližini Penuela, se je bojeval z angelom. (1Mz 31:21–25; 32:2, 22–30) Na tem področju se je srečal z Ezavom, nato pa sta prebivala vsak v svojem kraju. (1Mz 33:1, 15–20)

Jakob se je potem, ko so v Sihemu posilili njegovo hči Dino, preselil v Betel. Ali si lahko predstavljate, kako daleč so odšli Jakobovi sinovi, da bi pasli njegovo čredo, in kje jih je Jožef nazadnje našel? S tem zemljevidom (in tistim na straneh 18–19) lahko ugotovite razdaljo med Hebronom in Dotanom. (1Mz 35:1–8; 37:12–17) Jožefa so njegovi bratje prodali trgovcem, ki so bili na poti v Egipt. Po kateri poti, menite, so trgovci odpeljali Jožefa, kar je nazadnje vodilo do tega, da so Izraelci odšli v Egipt in zatem iz njega? (1Mz 37:25–28)

[Slika na strani 6]

Evfrat v bližini Babilona

[Slika na strani 6]

Abraham je živel v Bersebi in v bližini pasel svoje črede

[Slika na strani 6]

Jabok