Preskoči na vsebino

Preskoči na kazalo

Identifikacija Mesije, Kralja

Identifikacija Mesije, Kralja

Poglavje 7

Identifikacija Mesije, Kralja

1. Zakaj je Jehova uporabil Daniela, da je napovedal vrstni red določenih dogodkov?

PREROK Daniel bo med tistimi, ki bodo obujeni v zemeljsko področje Božjega Kraljestva. Ob koncu dolgega življenja, in ves čas je bil v Jehovini službi, mu je bilo rečeno: »Počival boš in vstaneš, da prejmeš delež svoj, ob koncu dni.« Daniel se je pravtako kot mi danes, zanimal za »čas konca« in za »čudovite reči«, ki se bodo tedaj dogajale. Zato se je Bog Jehova, ki se vedno točno drži časa, poslužil preroka Daniela, in po njem napovedal podrobnosti svojega časovnega načrta glede ‘prihoda’ Kraljestva. (Daniel 12:4, 6, 13; 11:27, 35; primerjaj Amos 3:7; Izaija 46:9—11.)

‘OPUSTOŠENJE JERUZALEMA’

2. a) Katera Izaijeva prerokba se je leta 539 pr. n. št. nenadejano spolnila; in kako? b) Kakšen čudež bi se moral zgoditi, da bi se lahko besede iz Jeremije 25:11, 12 pravočasno spolnile?

2 Tako, kakor je Jehova stoletja vnaprej prerokoval, je babilonsko kraljestvo premagala vojska Perzijca Cira in Medca Darija. (Izaija 44:24, 27, 28; 45:1, 2) Bivšemu babilonskemu kraljestvu je zakraljeval Darij. To je bilo leta 539 pr. n. št. Preteklo je torej 68 let, odkar je Nebukadnezar iz Babilona porušil Jeruzalem in tempelj in opustošil deželo Jude, preživele pa odpeljal v Babilon. Ostareli Daniel je to težko pričakoval, zato je napisal: »V prvem letu njegovega (Darijevega) vladanja, sem jaz Daniel preiskoval v knjigah število let, ki se naj po Jehovini besedi preroku Jeremiju spolnijo nad razvalinami Jeruzalema, namreč sedemdeset let.« (Daniel 9:2, EI; Jeremija 25:11, 12) Kakšen čudež bi lahko Judom, ki so bili v ujetništvu v dveh letih omogočil vrnitev v Jeruzalem in da tam ponovno časte Jehovo?

3. Za kaj je tako goreče prosil Daniel?

3 Daniel je goreče molil k Jehovi za svoje ljudstvo, priznaval njihove grehe in prosil Jehovo za usmiljenje. Jehovo je predvsem prosil, naj s svojega velikega imena odstrani sramoto, ki so mu jo nanesli narodi okoli Izraela. Prosil ga je: »O Jehova, čuj! O Jehova, odpusti! O Jehova, pazi in stori! Ne odlašaj, zaradi samega sebe, moj Bog! Kajti po tvojem imenu se imenuje tvoje mesto in tvoje ljudstvo.« (Daniel 9:4—19, EI)

4. Kako je Jehova uslišal molitev?

4 Je Jehova molitev uslišal? Je, in s tem je spolnil tudi svojo prerokbo. Poskrbel je, da je Perzijec Cir, ki je bil Darijev naslednik, izdal odlok, s katerim je ostanku Izraelcev dovolil, da se vrnejo v Jeruzalem in tam obnovijo Jehovin tempelj. Ko se je leta 537 pr. n. št. končalo »sedemdeset. let« so Judje, ki so se vrnili, že darovali žrtve Jehovi na obnovljenem oltarju v Jeruzalemu. (2. Letopisi 36:17—23; Ezra 3:1; Izaija 44:28; 45:1)

KDAJ JE MESIJA PRIŠEL

5. a) Kakšen takojšen učinek je imela molitev? b) S kakšnim razdobjem nas seznanja Daniel 9:24—27?

5 Daniel je tudi neposredno dobil odgovor na molitev. Prikazal se mu je angel Gabriel v podobi človeka in je govoril z njim. Danielu je povedal, da je Jehovin »ljubljenec« in da mu je dal »pravo razsodnost«. (Daniel 9:20—23) Vse, kar je povedal, je bilo za Daniela novo razodetje. To je bila pretresljiva prerokba o dogodkih v razdobju »sedemdesetih tednov« in ne »sedemdesetih let«. Prosimo, preberi to iz Daniela 9:24—27. Kaj naj bi pomenila ta prerokba?

6. Kako dolgo je razdobje »sedemdesetih tednov«?

6 Prerokba pove, da so določeni »sedemdeseti tedni« povezani s prihodom Maziljenca — Kneza ali vojvode, oziroma obljubljenega Kralja iz Davidovega rodu. So to bili dobesedni tedni? Ne, ker bi se napovedani dogodki komaj lahko zgodili v poldrugem letu. To so bili »tedni«, pri katerih je vsak dan štel eno leto. (Primerjaj 3. Mojzesova 25:8.) Dejansko veliko biblijskih prevodov piše v Danielu 9:24 o »letnih tednih«. (An American Translation, Moffat, Todays English Version; v opombah pa pišejo tako Rotherham Biblija, The New American Bible in The Jeruzalem Bible.) Ti »sedemdeseti tedni« so očitno dolgi dobesednih 490 let.

7, 8. a) Zakaj se »sedemdeset tednov« ni začelo šteti s Cirovim odlokom? b) Kako je bila uslišana Nehemijeva molitev? c) Kako so Judje reagirali na kraljevo »besedo«? d) Kdaj se je to zgodilo?

7 Od kdaj pa se računa teh »sedemdeset tednov«? V Danielu 9:25 nam pove: »Od časa, ko izide beseda, da se zopet pozida Jeruzalem.« (EI) Vendar v Cirovem odloku ni bilo takšne »besede«. Njegov odlok je veljal za obnovo Jehovine hiše in žrtvenega oltarja. (Ezra 1:1—4) Po več kot 80 letih je bilo mesto še vedno »opustošeno« in mestno obzidje v ruševinah. Tedaj je zvesti Jud, Nehemija, služil kot točaj pri perzijskem kralju Artakserksu v gradu Susan (Suzi, EI). Ko je slišal za neprijeten položaj Judov v Jeruzalemu, je v molitvi prosil, da bi se z Jehovinega imena odstranila ta »sramota«. (Nehemija 1:3, 11; 2:17)

8 Nehemija je bil žalosten, ko je kralju stregel vino in Artakserks ga je vprašal: »Zakaj je tvoj obraz žalosten? Saj vendar nisi bolan? In če ne, imaš skrb v srcu.« (EI) Ko je kralj zvedel za vzrok, je Nehemiji takoj dovolil, da se vrne v Jeruzalem, da bi mogel graditi »obzidje in vrata«. Kako pa je reagiralo ljudstvo, ko je Nehemija prispel tja in poročal o Božji naklonjenosti, o kraljevi »besedi«, da se znova ‘pozida jeruzalemsko zidovje’? Rekli so: »‘Vstanimo in zidajmo!’ In pogumno so se lotili dobrega dela.« (EI) Vse to se je zgodilo v »dvajsetem letu kralja Artakserksa.« (Nehemija 2:1—18)

9. Kako lahko izračunamo, katerega leta je bilo 20 leto vladavine kralja Artakserksa?

9 Kdaj je to pravzaprav bilo? Artakserks (z vzdevkom »Dolgoroki«, zaradi dolge desne roke) je zavladal Perzijcem po smrti svojega očeta Kserksesa. To je bilo leta 474 pr. n. št, dvajseto leto vladanja je torej bilo leta 455 pr. n. št. *

10. Kako se je spolnila prerokba o prvih »sedmih tednih«?

10 V Danielu 9:25 omenjeni »tedni« so se torej začeli leta 455 pr. n. št. Takole beremo:

»Vedi torej in razumi: Od časa, ko izide beseda, da se zopet pozida Jeruzalem, do Maziljenca — kneza, bo sedem tednov. In za dvainšestdeset tednov bo zopet pozidan trg in jarek (EI), in to v časih stiske.«

Očitno se je mesto obnavljalo v prvih »sedmih tednih«, oziroma v prvih 49 letih (od 455-406 pr. n. št.). Izraz »v časih stiske« kaže, da so sosednji narodi ogorčeno nasprotovali tej gradnji. (Nehemija 4:6—20) Kljub temu je bil Jeruzalem, kakor pokaže zgodovina, proti koncu tistega stoletja zopet veliko in cvetoče mesto. *

11. Je Mesija — »Maziljenec-knez« prišel ob pravem času?

11 Razen tega je bilo do Maziljenca — kneza še nadaljnjih »dvainšestdeset tednov« od leta 455 pr. n. št. — skupaj 69 letnih tednov ali 483 let. Teh 483 let, ki le delno vključujejo 455. leto in zadnje leto, se izteče v letu 29 n. št. Je tedaj prišel Maziljenec ali Mesija? Lukež nam v 3:1—3 pove, da je v »petnajstem letu vlade cesarja Tiberija« bil Janez Krstnik »v vsej okolici Jordanski in (je) propovedoval krst izpokorjenja«. Ker so zgodovinarji ugotovili, da je Tiberij postal rimski cesar 17. avgusta leta 14 n. št. (po Gregorijanskem koledarju), sledi iz tega, da je začel Janez oznanjevati in krščevati spomladi leta 29 n. št., — v 15. letu Tiberija. Jeseni istega leta — 29 n. št. — je bil krščen Jezus, in je bil nanj izlit sveti duh iz nebes, maziljen je bil za Mesijo, ob točno določenem času v spolnjevanju Božje prerokbe! (Lukež 3:21, 22)

12. a) Koga je tedaj pričakovalo veliko Judov? b) Zakaj jim je ušel smisel prerokbe? c) Kakšno korist lahko imamo mi od nje?

12 V tistih dneh je veliko Judov pričakovalo prihod Mesije, med drugim nedvomno tudi zato, ker so vedeli za »sedemdeset tednov«. (Lukež 3:15; Janez 1:19, 20) Ker pa je večina od njih zakrknila svoja srca, jim je ušel smisel prerokbe. (Matevž 15:7—9) Mi danes pa bomo ojačali svojo vero, če bomo pozorni na vse posameznosti »preroške besede«. (2. Petrov 1:19—21) Ta »beseda« ne opisuje jasno samo Mesijo, kakor se vidi iz tabele na 66. strani, temveč nas opozarja tudi na neverjetne blagoslove pod Kraljestvom »Maziljenca — kneza«. (Izaija 9:6, 7)

MESIJA — KRALJ »USMRČEN«

13, 14. Zakaj je bil namen življenja Mesije precej drugačen od pričakovanj Judov?

13 Ali so bili Judje takoj osvobojeni, ko se je pojavil »Maziljenec-knez« (ali Mesija)? Pričakovali so ga kot mogočnega bojevnika, kot vladarja, ki jih bo osvobodil težkih spon Rimskega cesarstva. (Janez 6:14, 15) Njegov Oče, Jehova, je načrtoval drugačno osvoboditev.

14 V prerokbi o »sedemdesetih tednih« je Gabriel jasno povedal, da Mesija ne bo politični vodja, ker bo usmrčen ali »odstranjen« (EI). Umrl naj bi sramotne smrti, ne da bi potomcem zapustil svoje ime ali materialno posest. Kako točno se je to izpolnilo! Ko so Jezusu pred usmrtitvijo slekli oblačila, so si vojaki z žrebom razdelili še tisto malo, kar je ostalo za njim — vrhnja oblačila. (Daniel 9:26a; Matevž 27:35)

15. a) Kdaj je bil Mesija »odstranjen«? b) Kako se potrjuje časovna točnost te posameznosti?

15 Kdaj so ga usmrtili? Gabriel je rekel, da se bo to zgodilo »sredi (zaključnega) tedna«, to se pravi spomladi leta 33 n. št., tri in pol leta po Jezusovem krstu in maziljenju. Iz Evangelija po Janezu lahko vidimo, da se je Jezus takrat udeležil četrtega praznovanja pashe po krstu, kar dokazuje točnost prerokbe. (Daniel 9:27b; Janez 2:13; 5:1; 6:4; 13:1)

16, 17. a) Kako žalostno so se izpolnile nadaljnje besede iz Daniela 9:26? b) V čem so tedanji pravi nasledniki Mesije nam danes zgled?

16 Maziljenca-kneza ali Mesijo so »odstranili«. Kako žalostno, da Judje niso priznali svojega Kralja! Toda to ni bilo vse. Jeruzalem bi moral biti znova porušen, kot je bilo napovedano v Danielovi prerokbi:

»In ljudstvo vojvode, kateri pride, razdene mesto in svetišče; in konec bode v povodnji, in prav do konca bo vojska, določene pustote.« (Daniel 9:26b)

17 Po prerokbi je čas po »odstranitvi« Mesije značilen po vojnah »do konca«. Leta 70 n. št. so končno prišle rimske čete kakor povodenj in oblegale Jeruzalem. Mesto in njegov tempelj so porušili, »razdejali«. Kakor je poročal zgodovinar Jozefus, je pri tej katastrofi izgubilo življenje 1100 000 Judov. K sreči so pravi nasledniki Mesije upoštevali opozorilni »znak« in do tedaj že zbežali na varno v gore na drugi strani Jordana. (Matevž 24:3—16) To pokaže, kako pomembno je za nas danes, da upoštevamo Božje preroško »znamenje«, preden ‘pride’ Kraljestvo, ki bo obračunalo s sedanjim svetovnim sestavom. (Lukež 21:34—36)

MESIJA PRINAŠA BLAGOSLOVE

18. Kakšna je bila korist Mesijevega prvega prihoda?

18 Kaj pa se naj doseže s prvim prihodom Mesije? Gabriel je rekel Danielu:

»Sedemdeset tednov je določenih nad tvojim ljudstvom in nad tvojim svetim mestom, da preneha hudodelstvo, da se zapečati greh, da se doseže sprava za krivdo in se uvede večna pravičnost.« (Daniel 9:24a)

Vse to je dosegel pred svojo smrtjo in z njo »Maziljenec — knez«! To ni bila politična, temveč čudovita duhovna osvoboditev. Z odkupno vrednostjo svojega popolnega človeškega življenja, ki ga je žrtvoval, je Jezus s tistih, ki so ga sprejeli kot Mesijo, odstranil madež greha in prestopanja in jih je kot duhovni »Izrael Božji«, pripeljal »v novo zavezo«. (Galatom 6:16; Jeremija 31:31, 33, 34)

19. Kako je Mesija »odpravil klalno in jedilno daritev«?

19 Kar zakon zaveze posredovan po Mojzesu na osnovi živalskih žrtev ni mogel povzročiti, je bilo doseženo po zavezi z Mesijo kot Posrednikom na osnovi njegovega popolnega človeškega življenja, ki ga je žrtvoval »sredi tedna«. Tako so »prenehale klalne in jedilne daritve«, ker po Zakonu predvidene žrtve od tedaj naprej niso imele več vrednosti, (Daniel 9:27) Kakor je pozneje napisal apostol Pavel: »Staro je prešlo, glejte, nastalo je novo. Vse pa je od Boga, ki nas je po Kristusu s seboj spravil in nam dal službo sprave.« (2. Korinčanom 5:17, 18, EI)

20. Zaradi katerega upanja človeštva si lahko srečen?

20 Ob določenem času bi odkupna Jezusova žrtev koristila še drugim — ki niso bili del duhovnega Izraela, ki mu je pripadal Pavel, ker je v nadaljevanju pisal, da je Bog po Kristusu »svet spravil s seboj s tem, da jim njih grehov ni prisojal«. (2. Korinčanom 5:19, EI) Ali ti kot del človeštva nisi srečen, ker se ti lahko odpustijo grehi, ki jih delaš zaradi nepopolnosti, seveda na osnovi žrtve tistega, ki te je spravil z Bogom?

21, 22. a) Kako bi bila v sedemdesetem tednu ‘zapečatena vizija in prerokba’? (Daniel 9:24) b) Kako je bilo maziljeno »Najsvetejše«?

21 Vendar bo v »sedemdesetem tednu« vpeljano razen »večne pravičnosti« še nekaj. To naj bi bilo ‘zapečatenje vizije in prerokbe’. V Razodetju 19:10 piše, »da (je) Jezusovo pričevanje preroški duh«. In Jezus je, ko je prvič prišel kot Mesija, z deli in govorom izpolnil dobesedno na stotine preroških izrekov. S tem so te prerokbe dobile neizbrisen pečat kot dokaz, da so zanesljive in točne in da izvirajo od Vrhovnega Gospoda Jehove. Z Mesijem so se spolnile vse Božje obljube, da bo blagoslovil svoje ljudstvo. »Kolikor je namreč Božjih obljub, so v njem (Mesiji — Jezusu) ‘da’.« (Daniel 9:24b; 2. Kor. 1:20, EI)

22 Razen tega naj bi bilo v tem ‘sedemdesetem tednu’ blagoslovljeno »Najsvetejše«. »Svetišče, ki je narejeno z rokami«, to je jeruzalemski tempelj ni več moglo služiti Božjemu namenu glede odpuščanja grehov. Bilo je samo podoba resničnosti, veličastne duhovne tempeljske ureditve, ki je nastala z maziljenjem Mesije leta 29 n. št. Po smrti in vstajenju je šel Kristus v nebo, da bi »enkrat daroval« žrtev za odvzem grehov pred Bogom. (Hebrejcem 9:23—26) Božje nebeško prebivališče se je torej prikazalo v novi luči. Bilo je maziljeno za »Najsvetejše«; postalo je torej duhovna resničnost, predstavljeno pa je bilo z Najsvetejšim v jeruzalemskem templju. Tako so tisti Judje, ki so od binkošti leta 33 n. št. do konca sedemdesetega tedna imeli edinstveno prednost, sprejeli Božjo pripravo. Na osnovi v tem »Najsvetejšem« darovane Kristusove žrtve so bili maziljeni tudi oni, da bi lahko služili v Božjem duhovnem templju kot podduhovniki.

23. a) S čim so bili Judje med 70. tednom še posebej blagoslovljeni? b) Kako so še drugi dobili to prednost, zatem, ko se je iztekel »sedemdeseti teden«?

23 O Judih, ki so bili sprejeti v duhovni Izrael, je prerokba govorila: »Trdno zavezo sklene z mnogimi za čas enega tedna.« To je čas »letnega tedna« od leta 29. do 36. in. št., v katerem so bili naravni Judje še posebej blagoslovljeni, ker so postali posinovljenci — del duhovnega »Abrahamovega Semena«. (Daniel 9:27a, EI) Toda zatem, ko je Peter oznanjeval neobrezanemu poganu Korneliju, je bila dana tudi neobrezanim narodom možnost sprejetja v Abrahamovo zavezo. O tem je Pavel pisal: »Zakaj vsi ste sinovi Božji po veri, v Kristusu Jezusu. Kajti katerikoli ste bili krščeni v Kristusa, ste Kristusa oblekli. Ni tu Juda, ne Grka, ni tu sužnja, ne svobodnega, ni tu moškega, ne ženske: zakaj vi vsi ste eden v Kristusu Jezusu. Če pa ste Kristusovi, potem ste Abrahamovo seme, in po obljubi dediči.« (Galatom 3:26—29; Dejanja apostolov 10:30—35, 44—48)

24. a) Kakšno izvrstno zagotovilo je v Abrahamovi obljubi za druge? b) Kakšen delež lahko imaš ti, po Lukežu 9:23?

24 Toda kako je z ostalimi ljudmi, z milijardami, ki niso bili zbrani, da bi postali del »male črede« z upanjem na dediščino v nebesih? Tudi zanje je v Abrahamovi obljubi izvrstno zagotovilo, ker je Bog rekel: »Blagoslovljeni bodo vsi narodi zemlje v semenu tvojem (Abrahamovem).« (1. Moj. 22:18) Si tudi ti želiš teh blagoslovov? Morda si, zato bi moral prositi za »prihod« Božjega Kraljestva. In medtem ko naprej preiskuješ Božjo besedo, boš izvedel, kako lahko »zatajiš« samega sebe in Bogu predan slediš »Mesiji«, Maziljencu-Vojvodi.

[Podčrtni opombi]

^ odst. 9 Glej Stražni stolp 15. oktober 1965; Aid to Bible Understanding, str. 1473, (angl.)

^ odst. 10 Jozefus na primer v svojem delu Against Apion, knjiga I: 22 citira delo zgodovinarja Hekataiosa iz Abdere, ki je pisal v četrtem stoletju pr. n. št.: »Judje so imeli v svoji deželi mnogo utrjenih mest in vasi; samo eno mesto pa je odlična utrdba, ki obsega blizu 50 Stadijev (približno. 10 km) in v katerem prebiva približno 120 000 ljudi. Imenujejo ga Jeruzalem.«

[Preučevalna vprašanja]

[Okvir na straneh 66, 67]

PREROKBE, KI SO SE SPOLNILE PROTI KONCU »SEDEMDESETEGA TEDNA« GLEDE MAZILJENCA-KNEZA ALI MESIJE

PREROKBA VSEBINA SPOLNITEV

Izaija 40:3 Janez Krstnik pripravi pot Matevž 3:1—3

Miha 5:1 Jezus se je rodil v Betlehemu Matevž 2:1—6

1. Mojzesova 49:10 Iz Judovega rodu Lukež 3:23—33

Izaija 7:14 Rodila ga je devica Matevž 1:23—25

Izaija 9:7 Davidov potomec in dedič Matevž 1:1, 6—17

Jeremija 31:15 Pomor otrok po njegovem rojstvu Matevž 2:16—18

Ozea 11:1 Poklican iz Egipta (zatočišča) Matevž 2:14, 15

Daniel 9:25 Se pojavi ob koncu 69 »tednov« Lukež 3:1, 21, 22

Psalm 40:7, 8 Se predstavi Bogu, da bo delal njegovo voljo Matevž 3:13—15

Izaija 61:1, 2 Z duhom maziljen za oznanjevanje Lukež 4:16—21

Psalm 2:7 Jehova označi Jezusa kot »Sina« Matevž 3:17

Izaija 9:1, 2 Luč v Galileji Matevž 4:13—16

Psalm 40:9 Pogumno oznanja »dobro vest« Matevž 4:17, 23

Psalm 69:9 Gorečnost za Jehovino hišo Janez 2:13—17

Izaija 53:1, 2 Judje ne verujejo vanj Janez 12:37, 38

Psalm 78:2 Govori v ilustracijah Matevž 13:34, 35

Zaharija 9:9 Prijezdi v mesto na oslu Matevž 21:1—9

Psalm 69:4 Osovražen brez vzroka Janez 15:24, 25

Izaija 42:1—4 Upanje narodov; se ne prepira Matevž 12:14—21

Psalm 41:9 Izda ga nezvesti apostol Janez 13:18, 21—30

Zaharija 11:12 Izdan za 30 srebrnikov Matevž 26:14—16

Psalm 2:1, 2 Vladarji so proti Maziljencu Matevž 27:1, 2

Psalm 118:22 Čeprav zavržen, zanesljiv temelj Matevž 21:42,43

Izaija 8:14, 15 Postane kamen spotike Lukež 20:18

Psalm 27:12 Krivo pričevanje zoper njega Matevž 26:59—61

Izaija 53:7 Pred svojimi tožniki molči Matevž 27:11—14

Psalm 22:16 Prebodenih rok in nog Janez 20:25

Izaija 53:12 Prištet med hudodelce Lukež 22:36, 37

Psalm 22:7, 8 Rogali so se mu, ko je bil na kolu Matevž 27:39—43

Psalm 69:21 Dali so mu vino, začinjeno z miro Marko 15:23, 36

Zaharija 12:10 Bil preboden, ko je visel na kolu Janez 19:34

Psalm 22:18 Kockali za njegovo obleko Matevž 27:35

Psalm 34:20 Nobena kost zlomljena Janez 19:33, 36

Psalm 22:1 Bog ga je prepustil sovražnikom Matevž 27:46

Daniel 9:26, 27 Po tri in pol letih odstranjen * Janez 19:14—16

Zaharija 13:7 Pastir udarjen, čreda razkropljena Matevž 26:31, 56

Jeremija 31:31 Nova zaveza, grehi odstranjeni Lukež 22:20

Izaija 53:11 Nosi grehe mnogih Matevž 20:28

Izaija 53:4 Prevzel bolezni človeštva Matevž 8:16, 17

Izaija 53:9 Grob pri bogatašu Matevž 27:57—60

Psalm 16:10 Obujen preden je začel trohneti Dejanja apostolov 2:24, 27

Jona 1:17 Obujen tretji dan po smrti Matevž 12:40

Psalm 110:1 Povišan na Božjo desnico Dejanja apostolov 7:56

[Podčrtna opomba]

^ odst. 97 Glej stran 61 in 62