Žalost in veselje nad Babilonovim koncem
Poglavje 37
Žalost in veselje nad Babilonovim koncem
1. Kako bodo ”kralji zemlje” reagirali na nenadno uničenje velikega Babilona?
BABILONOV konec pomeni dobro novico za Jehovino ljudstvo, toda ali velja to tudi za narode? Janez poroča: ”Kralji zemlje, ki so nečistovali in se naslajali z njim, bodo jokali in žalovali za njim, ko bodo videli dim njegovega požara. Od daleč bodo stali iz strahu pred njegovimi mukami in vpili: ’Gorje, gorje, véliko mesto, Babilon, mogočno mesto, zakaj v eni uri je prišla tvoja obsodba!” (Raz. 18:9, 10, JP)
2. a) Zakaj ”kralji zemlje” žalujejo za velikim Babilonom, ko pa so veliki Babilon vendar uničili deseteri rogovi škrlatne divje zveri? b) Zakaj stojijo užaloščeni kralji daleč od propadajočega mesta?
2 Morda bo kdo presenečen nad reakcijo narodov, glede na to, da so veliki Babilon vendar uničili deseteri rogovi škrlatne zveri. (Raz. 17:16) Toda ”kralji zemlje” bodo šele po uničenju velikega Babilona prav spoznali, kako jim je pravzaprav koristil, kadar je bilo treba ljudi omehčati in jih držati v pokorščini. Duhovščina je razglašala vojne za svete, nabirala vojake in s svojimi pridigami mlade spodbujala k boju. Religija je stkala pregrinjalo pobožnosti, za katerim so sprijeni vladarji lahko po mili volji zatirali preprosto ljudstvo. (Primerjaj Jer. 5:30, 31; Mat. 23:27, 28.) Zanimivo je, da ti globoko užaloščeni kralji od daleč opazujejo pogubljenje mesta. Ne približajo se mu dovolj, da bi mu lahko pomagali. Njegov propad jih sicer žalosti, toda zopet ne tako zelo, da bi zanj kaj tvegali.
Trgovci jočejo in žalujejo
3. Kdo še obžaluje propad velikega Babilona in katere razloge za to navaja Janez?
3 Kralji zemlje pa niso edini, ki žalujejo nad koncem velikega Babilona. ”Tudi trgovci zemlje jočejo in žalujejo za njim, ker nihče ne kupuje več njihovega blaga: blaga iz zlata, srebra, dragih kamnov, biserov, tančice, bagra, svile in škrlata; pa vsakovrstnega dišečega lesa, vsakovrstnega orodja iz slonovine, vsakovrstnega orodja iz najdražjega lesa, brona, železa in marmorja; pa cimeta in balzama, dišav, mire in kadila, vina in olja, najboljše moke in žita, govedi in ovc, konj in voz, sužnjev in človeških bitij. ’Sadeži, ki se jih je veselila tvoja duša, so izginili, ves sijaj in ves blesk je odpadel od tebe in nikoli več ga ne bodo našli.’” (Raz. 18:11–14, JP)
4. Zakaj ”trgovci” jočejo in žalujejo nad koncem velikega Babilona?
4 Da, veliki Babilon je bil bogatim kupcem zaupen prijatelj in dobra stranka. Tekom stoletij so se v samostanih in cerkvah krščanstva nakopičile ogromne količine zlata, srebra, dragih kamnov, dragocenega lesa in drugih gmotnih dobrin. Razen tega je vera blagoslavljala nakupovalne orgije in popivanja, ki spremljajo božič (ki sramoti Kristusa) in druge praznike. Misijonarji krščanstva so vdrli v oddaljene dežele in so tudi tam ustvarili nova tržišča ”trgovcem” tega sveta. V 17. stoletju so se katoličani na Japonskem — katolicizen so tja prinesli trgovci — celo vmešavali v vojaške spopade tamkajšnjih fevdalcev. V nekem poročilu o odločilni bitki pod obzidjem osaškega gradu, zapisanem v Encyclopœdii Britannici, piše naslednje: ”Tokugavove enote so se bojevale s sovražnikom, katerega praporji so bili okrašeni s križem in slikami zveličarja, kakor tudi svetega Jakoba, zaščitnika Španije.” Ta zmagovita japonska dinastija je katolicizem povsem zatrla in ga izgnala iz te dežele. Tudi današnje vmešavanje cerkve v posvetne zadeve je ne proslavlja.
5. a) Kako glas iz nebes nadaljuje z opisom žalovanja ”trgovcev”? b) Zakaj tudi trgovci stojijo ”od daleč”?
5 Glas iz nebes nadaljuje: ”Trgovci, ki prekupčujejo s tem blagom in ki so obogateli od tega mesta, bodo iz strahu pred njegovimi mukami stali od daleč, jokali in žalovali ter govorili: ’Gorje, gorje, véliko mesto, ki si bilo oblečeno v tančico, v bager in škrlat, bleščeče okrašeno z zlatom, z dragimi kamni in biseri, zakaj v eni uri je bilo uničeno tolikšno bogastvo!’” (Raz. 18:15–17a, JP) Po uničenju velikega Babilona bodo ”trgovci” žalovali za svojim trgovskim partnerjem. ”Kakšna škoda, kakšna škoda (NS)” je to za trgovce. Toda hkrati lahko tudi opazimo, da žalujejo iz sebičnosti in da — podobno kot kralji — ”stojijo od daleč”. Ne približajo se toliko, da bi velikemu Babilonu kakorkoli pomagali.
6. Kako opisuje glas iz nebes žalost ladijskih kapitanov in pomorščakov in zakaj oni jočejo?
6 Poročilo se takole nadaljuje: ”Vsi krmarji, vsi, ki plovejo iz kraja v kraj, vsi pomorniki in vsi, ki so zaposleni na morju, so stali od daleč ter vpili, ko so videli dim njegovega požara, rekoč: ’Katero mesto je bilo podobno temu velikanskemu mestu?’ Glavo so si potresli s prahom ter vpili, jokali in tožili, rekoč: ’Gorje, gorje, véliko mesto, ki so od njegovega razkošja obogateli vsi, ki so imeli ladje na morju, zakaj v eni uri je bilo spremenjeno v puščavo!’” (Raz. 18:17b–19, JP) Stari Babilon je bil trgovsko mesto in imel je veliko ladijsko floto. Prav tako se je veliki Babilon s svojim narodom, ”mnogimi vodami”, pridno vključeval v poslovne aktivnosti. Za mnoge svoje verske podložnike je pridobil veliko delovnih mest. Kakšen gmoten udarec bo za vse te podložnike pomenilo uničenje velikega Babilona! Nikoli več ne bo takšnega izvora zaslužka.
Veselje nad njegovim iztrebljenjem
7, 8. S čim doseže vest, ki jo nad velikim Babilonom oznanja glas iz nebes, svoj višek in kdo bo reagiral na te besede?
7 Ko so stari Babilon razrušili Medijci in Perzijci, je prerok Jeremija takole prerokoval: ”Tedaj bodo veselo pela nad Babilonom nebesa in zemlja in kar je na njih.” (Jer. 51:48) Po uničenju velikega Babilona doseže sporočilo, ki ga v zvezi z velikim Babilonom oznanja glas iz nebes, svoj višek v naslednjih besedah: ”Razveselite se nad tem mestom, nebesa, sveti, apostoli in preroki, ker je Bog uresničil nad njim vašo sodbo!” (Raz. 18:20, JP) Jehova in angeli, kot tudi apostoli in zgodnji krščanski preroki, ki so že bili obujeni in so zasedli svoja mesta v skupini štiriindvajseterih starešin, se bodo veselili, ko bodo videli iztrebljenje Božjega starega sovražnika. (Primerjaj Ps. 97:8–12.)
8 ”Sveti” — že obujeni v nebeško življenje ali pa še na zemlji živeči — pa tudi z njimi povezana velika množica drugih ovc, se bodo zares veselili. V novem sestavu stvari bo nato sledilo še vstajenje vseh zvestih iz starega časa in tudi ti se bodo pridružili veselju. Božji narod se ni poskušal maščevati nad svojimi preganjalci, ki so pripadali krivi religiji. K srcu si je vzel naslednje Jehovine besede: ”Moje je maščevanje; jaz povrnem, govori Gospod [Jehova, NS].” (Rim. 12:19; 5. Mojz. 32:35, 41–43) Da, Jehova je povrnil. Vsa kri, ko jo je prelil veliki Babilon, je bila maščevana.
Vržen je velik mlinski kamen
9, 10. a) Kaj sedaj dela in govori silni angel? b) Katero dejanje, podobno dejanju silnega angela iz Razodetja 18:21, se je zgodilo v Jeremijevih dneh in kaj nam le–to jamči? c) Kaj jamči dejanje močnega angela, ki ga je opazoval Janez?
9 To, kar vidi Janez kot naslednje, potrjuje dokončnost Božje obsodbe velikega Babilona: ”Tedaj je silen angel vzdignil kamen, velik kakor mlinski kamen, in ga zagnal v morje, rekoč: ’S takšnim zamahom bo vržen Babilon, véliko mesto, in ga ne bo več najti.’” ( Raz. 18:21, JP) V Jeremijevih dneh se je zgodil podoben preroški dogodek. Jeremija je bil navdihnjen, da napiše knjigo ”vsega gorja, ki pride nad Babilon”. Knjigo je dal Seraju in mu naročil, naj odpotuje v Babilon. Ko je prispel v mesto, je Seraja, kot mu je naročil Jeremija, prebral izjavo zoper to mesto: ”Gospod [Jehova, NS] ti si govoril zoper ta kraj, da ga pokončaš, tako da ne bode v njem prebivalca niti izmed ljudi niti izmed živali, temuč da bode puščava vekomaj.” Seraja je nato na knjigo privezal kamen in jo vrgel v Evfrat ter rekel: ”Tako se pogrezne Babilon in se ne vzdigne spričo nesreče, ki jo pripeljem zoper njega; in opešajo.” (Jer. 51:59–64)
10 Knjiga, na katero je bil privezan kamen, je bila vržena v reko, to predstavlja jamstvo, da bo Babilon potopljen in se ne bo nikoli več pojavil. Apostol Janez je opazoval, kako je močan angel storil nekaj podobnega, kar prav tako jamči za izpolnitev Jehovinega namena v zvezi z velikim Babilonom. Današnji, popolnoma opustošeni stari Babilon naznanja, kaj se bo v bližnji prihodnosti zgodilo s krivo religijo.
11, 12. a) S katerimi besedami se silni angel sedaj obrača k velikemu Babilonu? b) Kaj je prerokoval Jeremija o odpadlem Jeruzalemu in kaj je to pomenilo za današnji čas?
11 Silni angel se sedaj obrne k velikemu Babilonu in mu reče: ”V tebi se ne bo več slišal glas harfistov in godcev, piskačev in trobentačev. V tebi se ne bo našel več noben umetnik kakršnekoli stroke. V tebi se ne bo več slišal ropot mlina. V tebi ne bo več svetila luč svetilke. V tebi se ne bo več slišal glas ženina in neveste. Zakaj tvoji trgovci so bili velikaši zemlje in tvoje čarovnije so zapeljale vse narode.” (Raz. 18:22, 23, JP)
12 Podobno prerokbo je Jeremija izrekel nad odpadlim Jeruzalemom: ”In storim, da izgine izmed njih glas veselja in radosti glas, glas ženina in glas neveste, ropot mlina in svetilnice luč. In vsa ta dežela bo razdejana in opustošena.” (Jer. 25:10, 11) Krščanstvo, najpomembnejši del velikega Babilona bo postal mrtva pustinja, kar je preroško ponazarjalo opustošeno stanje Jeruzalema po letu 607 pred našim štetjem. Krščanstvo, ki je bilo nekoč brezskrbno in živahno, bo nazadnje premagano in zapuščeno.
13. Kakšna nenadna sprememba bo nastopila za veliki Babilon in kakšen učinek bo imela na ”trgovce”?
13 Dejansko je tako, kot angel tukaj govori Janezu. Ves veliki Babilon — mogočno svetovno kraljestvo — bo spremenjeno v brezupno puščavo. Njegovi ”trgovci”, ki jim pripadajo tudi milijonarji na najvišjih položajih, so iz babilonske religije potegnili korist zase oziroma so delovali pod njenim plaščem, in duhovščina je bila počaščena, da je smela skupaj z njimi stati v siju odrskih luči. Toda ti trgovci Babilona ne bodo več dolgo imeli za svojega družabnika. Babilon ne bo več zavajal ljudstev s svojimi mističnimi verskimi običaji.
Strašna krivda za prelito kri
14. Kako silni angel utemeljuje strogo Jehovino sodbo in kaj podobnega je rekel Jezus, ko je bil na zemlji?
14 Na koncu silni angel še pove zakaj je Jehovina sodba nad velikim Babilonom tako stroga. ”V njem se je našla kri prerokov in svetih ter vseh, ki so bili umorjeni na zemlji.” (Raz. 18:24, JP) Ko je bil na zemlji, je Jezus takratnim verskim voditeljem v Jeruzalemu rekel, da so odgovorni za ”vso pravično kri, ki se je prelila na zemlji, od krvi pravičnega Abela” dalje. Zato je bila leta 70 našega štetja ta sprijena generacija uničena. (Mat. 23:35–38) Danes pa si je druga generacija nakopala krivdo za prelito kri, ker je preganjala Božje služabnike.
15. V katerem smislu si je katoliška cerkev za časa nacistične Nemčije nakopala dvojno krivdo za prelito kri?
15 Guenter Lewy takole piše v svoji knjigi The Catholic Church and Nazi Germany (Katoliška cerkev in nacistična Nemčija): ”Ko so začeli 13. aprila (1933) na Bavarskem zatirati Jehovine priče, je cerkev sprejela celo navodilo državnega ministrstva za šolstvo in bogočastje, da je potrebno prijaviti vsakega pripadnika te sekte, ki še naprej izraža to prepovedano verovanje.” Katoliška cerkev je zato soodgovorna za pošiljanje tisočev Jehovinih prič v koncentracijska taborišča; njene roke so polne krvi stotin usmrčenih Jehovinih prič. Ko so mlade Priče, kot na primer Wilhelm Kusserow, dokazali, da so bili pripravljeni hrabro umreti pred strelskim vodom, je Hitler odločil, da je za tiste, ki odklanjajo služenje vojaškega roka, smrt pred strelskim vodom predobra, zaradi česar je moral dvajsetletni Wilhelmov brat Wolfgang umreti na giljotini. Istočasno je katoliška cerkev spodbujala mlade nemške katolike, naj kot vojaki umrejo za domovino. Očitno je torej, da si je cerkev naprtila krivdo za prelito kri!
16, 17. a) Kakšna krivda za prelito kri mora biti naložena velikemu Babilonu in kako je, kar zadeva nacistična preganjanja Židov, Vatikan obremenjen s krivdo za prelito kri? b) V koliki meri nosi kriva religija krivdo za smrt milijonov ljudi, ki so samo v našem stoletju izgubili življenje v več sto vojnah?
16 V prerokbi piše, da bo veliki Babilon odgovarjal za prelito kri ”vseh . . . umorjenih na zemlji”. To gotovo vključuje tudi današnji čas. Ker so intrige katoliške cerkve Hitlerju pomagale pri prevzemu oblasti v Nemčiji, je Vatikan sokriv za smrt šestih milijonov Židov, ki so umrli med grozovitim nacionalsocialističnim preganjanjem Židov. Razen tega je samo v našem, dvajsetem stoletju v več kot sto vojnah umrlo preko sto milijonov ljudi. Ali smemo za to obtožiti krivo religijo? Da, in to v dvojnem smislu.
17 Prvič so mnoge vojne povezane z verskimi različnostmi. Tako so bili na primer spopadi med muslimani in hindujci od leta 1946 do 1948 povsem versko pogojeni. Življenje je izgubilo na stotisoče ljudi. Tudi za spopade med Irakom in Iranom v osemdesetih letih so kriva verska nesoglasja. V teh spopadih je umrlo na stotisoče ljudi. Spopadi med katoličani in protestanti v Severni Irski so zahtevali že na tisoče žrtev. Neprestano nasilje v Libanonu je prav tako versko pogojeno. Pri preučevanju te teme je novinar C. L. Sulzberger leta 1976 rekel: ”Žalostno dejstvo je, da gre verjetno pri več kot polovici današnjih vojn za odkrite verske konflikte ali pa z njimi povezane verske spore.” Tako pa je bilo v vsej razburkani zgodovini velikega Babilona.
18. V katerem drugem pogledu so religije še obremenjene s krivdo za prelito kri?
18 V čem je kriva religija še kriva? Z Jehovinega stališča so svetovna verstva obremenjena s krivdo za prelito kri, ker svojih članov niso prepričljivo poučevale o pogojih, ki jih Jehova postavlja za svoje služabnike. Ljudem niso nedvoumno pojasnili, da morajo pravi častilci posnemati Jezusa Kristusa in med seboj pokazovati ljubezen, ne glede na to, kateri narodnosti pripadajo. (Mih. 4:3, 5; Jan. 13:34, 35; Ap. d. 10:34, 35; 1. Jan. 3:10–12) Ker vere, ki sestavljajo veliki Babilon, tega niso učile, je njihove pripadnike zajel vihar mednarodnih vojn. To je bilo še kako očitno v obeh svetovnih vojnah v prvi polovici našega stoletja, ki sta izbruhnili v krščanstvu in povzročili medsebojno klanje sovernikov! Če bi se vsi, ki so zase trdili, da pripadajo krščanstvu, držali biblijskih načel, do teh dveh vojn ne bi nikdar prišlo.
19. Kakšno strahovito krivdo za prelito kri si je nakopal veliki Babilon?
19 Jehova dolži veliki Babilon za vso to prelito kri. V kolikor bi verski voditelji, še posebej krščanski, svoj narod poučevali o biblijski resnici, ne bi nikoli prišlo do takega strašnega prelivanja krvi. Zato mora veliki Babilon — velika nečistnica, svetovno krivoversko kraljestvo — neposredno ali posredno odgovarjati ne le za prelito ”kri prerokov in svetih”, temveč tudi za kri ”vseh, ki so bili umorjeni na zemlji”. Veliki Babilon si je resnično nakopal strahovito krivdo za prelito kri. Prava sreča, da bo dokončno uničen!
[Preučevalna vprašanja]
[Okvir na strani 270]
Cena kompromisa
Guenter Lewy takole piše v svoji knjigi Katoliška cerkev in Nacistična Nemčija: ”Če bi nemški katolicizem od vsega začetka odločno nasprotoval nacionalsocialističnemu režimu in pri tem vztrajal, tedaj bi svetovna zgodovina morda bila drugačna. Tudi če Hitlerja v tem boju ne bi mogli premagati in preprečiti vseh njegovih zločinov, bi vsaj znatno porasel cerkveni moralni ugled. Seveda bi takšen odpor terjal mnogo človeških življenj, toda to bi bile žrtve za veliko stvar. Z nezanesljivo domačo fronto si Hitler morda ne bi upal začeti vojne in rešenih bi bilo na milijone človeških življenj. . . . Ko je bilo na tisoče Nemcev, ki so bili proti nacizmu v Hitlerjevih koncentracijskih taboriščih mučenih do smrti, ko so pobili poljske intelektualce, ko je moralo umreti na stotisoče Rusov, ker so z njimi ravnali kot s slovanskimi Untermenschen (podljudmi), in ko je bilo umorjenih šest milijonov ljudi, ker niso bili ’arijske rase’, so dostojanstveniki katoliške cerkve v Nemčiji podpirali režim, ki je počenjal vse te zločine. Rimski papež, duhovni poglavar in najvišja moralna avtoriteta rimskokatoliške cerkve je molčal.” (stran 320, 341)
[Slika na strani 268]
”Gorje gorje”, pravijo vladarji
[Slika na strani 268]
”Gorje, gorje,” pravijo trgovci
