Poglavje 31

Jehovina velika in čudovita dela

10. videnje — Razodetje 15:1—16:21

Tema: Jehova v svojem svetišču; sedem posod njegove jeze je izlitih na zemljo

Čas spolnitve: Od leta 1919 do Harmagedona

1, 2. a) Kaj poroča Janez o tretjem znamenju? b) Katero dejstvo v zvezi z angeli, je Jehovinim služabnikom že dolgo znano?

ŽENA rojeva dečka! Veliki zmaj poskuša tega otroka požreti! Ti dve nebeški znamenji, tako nazorno predstavljeni v 12. poglavju Razodetja, sta nas prepričali, da bo prastari spor med semenom Božje žene ter Satanom in njegovim demonskim semenom, kmalu dosegel vrhunec. Janez takole pojasnjuje te prispodobe: ”Na nebu se je prikazalo veliko znamenje. . . . Nato se je . . . prikazalo drugo znamenje.” (Raz. 12:1, 3, 7–12, JP) Sedaj poroča Janez o tretjem znamenju: ”Nato sem na nebu videl drugo znamenje, veliko in čudovito: sedem angelov, ki so nosili sedem šib. Te so poslednje. Zakaj z njimi se je dopolnil božji srd.” (Raz. 15:1, JP) Tudi to, tretje znamenje, je velikega pomena za Jehovine služabnike.

² Jehovini služabniki se že dolgo zavedajo dejstva, da imajo angeli pri izvajanju Božje volje pomembno vlogo — torej je tako tudi v tem primeru. Navdihnjeni psalmist je angele spodbudil z naslednjimi besedami: ”Slavite Gospoda [Jehovo, NS], vsi njegovi angeli, ki v silni moči vršite njegova povelja, poslušni njegovi besedi.” (Ps. 103:20, EI) V tem novem prizoru je bilo angelom ukazano, naj izlijejo zadnjih sedem nadlog ali šib.

3. Kaj vsebujejo sedmere nadloge in kaj pomeni njihovo izlitje?

³ Kakšne so te nadloge? Podobno, kot pri zvokih sedmih trobent, gre tudi tukaj za ostra sodna sporočila, ki razodevajo Jehovino stališče do mnogih značilnosti tega sveta ter opozarjajo na Jehovin dokončen izrek sodnih odločitev. (Raz. 8:1—9:21) Izlitje nadlog kaže na izvršitev teh  sodb ob dnevu Jehovine goreče jeze, ko bodo uničeni vsi, ki so si nakopali njegov srd. (Iz. 13:9–13; Raz. 6:16, 17) S temi šibami bo ”dopolnjen Jehovin srd”. Preden opiše izlitje nadlog, Janez omenja ljudi, ki jih izlitje nadlog ne bo prizadelo. Ti zvesti služabniki nočejo sprejeti žiga divje zveri, temveč častijo Jehovo in sicer tako, da oznanjajo dan njegovega maščevanja. (Raz. 13:15–17)

Mojzesova in Jagnjetova pesem

4. Kaj sedaj vidi Janez?

⁴ Janez sedaj vidi presenetljiv prizor: ”Videl sem tudi nekakšno stekleno morje, pomešano z ognjem. In tisti, ki so bili premagali zver in njen kip ter število njenega imena, so stali na tem steklenem morju, z božjimi harfami v rokah.” (Raz. 15:2, JP)

5. Kaj ponazarja ”stekleno morje pomešano z ognjem”?

⁵ ”Stekleno morje” je enako ”steklenemu morju”, ki ga je Janez že pred tem videl pred Božjim prestolom. (Raz. 4:6) Podobno je ’ulitemu morju’ (vodnemu zbiralniku) iz Salomonovega templja, v katerem so se umivali duhovniki. (1. Kr. 7:23) Morje je zato primerna prispodoba za ’vodno kopel’ oziroma Božjo besedo, s katero Jezus čisti skupščino maziljencev — duhovnikov. (Ef. 5:25, 26; Hebr. 10:22) Stekleno morje je ”pomešano z ognjem”, kar pomeni, da so bili maziljenci preizkušeni in prečiščeni ter ustrezajo visokim merilom, ki veljajo zanje. Razen tega nas to  spominja na dejstvo, da vsebuje Božja beseda tudi ognjene obsodbe Božjih nasprotnikov. (5. Mojz. 9:3; Zef. 3:8) Nekatere od teh ognjenih obsodb bodo razodete v zadnjih sedmih šibah, ki bodo sedaj izlite.

6. a) Kdo so pevci, ki stojijo pred nebeškim steklenim morjem in kako to vemo? b) Zakaj so ”zmagovalci”?

⁶ Ulito morje v Salomonovem templju je bilo namenjeno duhovnikom. Iz tega lahko sklepamo, da so pevci, ki stoje pred nebeškim steklenim morjem, prav tako duhovniški razred. V rokah držijo ’Božje harfe’, zato jih povezujemo s štiriindvajsetimi starešinami in 144000, ki prav tako pojejo ob spremljavi harf. (Raz. 5:8; 14:2) Pevci, ki jih vidi Janez, ”so premagali zver in njen kip ter številko njenega imena”. To so torej tisti izmed 144000, ki v zadnjih dneh še živijo na zemlji. Kot celota so dejansko zmagovalci. Že približno sedemdeset let (od leta 1919) ne sprejemajo žiga divje zveri, oziroma je nočejo imeti za zadnje človeško upanje za mir. Mnogi med njimi so zvesto vztrajali do smrti in so sedaj že v nebesih ter najverjetneje s posebnim zadovoljstvom spremljajo petje njihovih na zemlji živečih bratov. (Raz. 14:11–13)

7. V kakšne namene so v starem Izraelu igrali na harfo in kako naj bi na nas vplivale Božje harfe v Janezovem videnju?

⁷ Ti zvesti zmagovalci nosijo Božje harfe. Zato so podobni tempeljskim levitom starega časa, ki so Jehovo častili s pesmimi in igranjem na harfo. Nekateri so ob zvokih harfe celo prerokovali. (1. Let. 15:16; 25:1, 3) Čudoviti zvoki harfe so zveneli blagoglasno z izraelskim radostnim petjem in so še polepšali molitve, izrečene v slavo in zahvalo Jehovi. (1. Let. 13:8; Ps. 33:2; 43:4; 57:7, 8) V času žalovanja ali ujetništva, zvoka harf ni bilo slišati. (Ps. 137:2) Božje harfe, ki jih opisuje to videnje, naj bi v nas zbudile pričakovanje radostne zmagoslavne pesmi v slavo in zahvalo našemu Bogu. *

8. Katero pesem pojejo pevci in kako glasi njeno besedilo?

⁸ Janez takole nadaljuje svoje poročilo: ”Peli so pesem božjega služabnika Mojzesa in pesem Jagnjeta: ’Velika in čudovita so tvoja dela, Gospod [Jehova, NS], Bog, vladar vesolja [vsemogočni, NS]. Pravična in resnična so tvoja pota, kralj narodov [kralj večnosti, NS]! Kdo se ne bi bal, Gospod [Jehova, NS], in ne slavil tvojega imena? Zakaj ti edini si svet. Vsi narodi bodo prišli in se poklonili pred tabo, ker so se razodele tvoje sodbe.” (Raz. 15:3, 4, JP)

9. Zakaj je pesem med drugim označena tudi za ’Mojzesovo pesem’?

⁹ Ti pevci pojejo ’Mojzesovo pesem’, oziroma pesem, podobno pesmi, ki jo je Mojzes pel v sličnih okoliščinah. Po tem, ko so bili Izraelci priče desetih nadlog, ki so zadele Egipt in uničenja egiptovske vojske v Rdečem morju, jih je Mojzes vodil v petju zmagoslavne pesmi v čast Jehovi, ki je oznanjala: ”Gospod [Jehova, NS] bo kraljeval vselej in vekomaj.” (2. Mojz. 15:1–19) Kako primerno je zato, da pevci v Janezovem videnju, ki so premagali divjo zver ter se udeležili oznanjevanja zadnjih sedmih nadlog, prav tako pojejo ’kralju večnosti’! (1. Tim. 1:17)

10. Katero drugo pesem je spesnil Mojzes in kako njen zadnji verz velja tudi za današnjo veliko množico?

¹⁰ V drugi pesmi, ki jo je spesnil ostareli Mojzes, ko so se Izraelci pripravljali na osvojitev kanaanske dežele, je Izraelcem takole rekel: ”Oznanjati hočem ime Gospodovo [Jehovino, NS). Priznajte velikost našemu Bogu!” Navdihnjene besede zadnjega verza te Mojzesove pesmi so bile  spodbudne tudi za Neizraelce ter veljajo danes enako tudi za veliko množico: ”Veselite se narodi, . . . z ljudstvom njegovim.” Zakaj naj se veselijo? Ker bo Jehova sedaj ’maščeval kri svojih hlapcev in se maščeval svojim nasprotnikom’. Ta pravična sodna izvršitev bo vse, ki upajo v Jehovo, navedla k radostnemu vzklikanju. (5. Mojz. 32:3, 43; Rim. 15:10–13; Raz. 7:9)

11. Kako se danes spolnjujejo besede iz pesmi, ki jo je slišal Janez?

¹¹ Mojzes bi se gotovo veselil, če bi živel danes, v Gospodovem dnevu in pel z nebeškim zborom: ”Vsi narodi bodo prišli in se poklonili pred tabo!” Te besede nadčloveške pesmi se danes spolnjujejo na presenetljiv način. Vidimo namreč kako se — ne v videnju, temveč zares — v Jehovino zemeljsko organizacijo veselo zbirajo milijoni iz vseh ”narodov”.

12. Zakaj se zmagoslavna pesem imenuje tudi ”Jagnjetova pesem”?

¹² Ta pesem pa ni le Mojzesova, temveč je tudi ”Jagnjetova”. Zakaj? Mojzes je bil Jehovin prerok v Izraelu in je napovedal, da bo Jehova obudil preroka, enakega njemu. Ta prerok je bil Jezus Kristus, Jagnje. Mojzes je bil ”Božji suženj” (NS), Jezus pa je bil Božji sin, večji Mojzes. (5. Mojz. 18:15–19; Ap. d. 3:22, 23; Hebr. 3:5, 6) Zato pevci pojejo tudi ”Jagnjetovo pesem”.

13. a) V katerem smislu je Jezus podoben Mojzesu, čeprav je večji od njega? b) Kako lahko pokažemo, da soglašamo s pevci?

¹³ Podobno kot Mojzes, je tudi Jezus slavil Boga s slavospevi in kakor Mojzes, je tudi on napovedal Božjo zmago nad vsemi sovražniki. (Mat. 24:21, 22; 26:30; Luk. 19:41–44) Tudi Jezus je vnaprej ’videl da bodo prišli narodi slavit Jehovo in da bi to omogočil, je kot ”Božje Jagnje” s položitvijo svojega človeškega življenja daroval samega sebe. (Jan. 1:29; Raz. 7:9; primerjaj Iz. 2:2–4; Zah. 8:23.) Kakor je Mojzes spoznal pravi pomen Božjega imena Jehova in ga slavil, tako je tudi Jezus oznanjal Božje ime. (2. Mojz. 6:2, 3; Ps. 90:1, 17; Jan. 17:6) Jehova je zvest, zato se bodo njegove čudovite obljube zagotovo spolnile. Zato gotovo soglašamo z zvestimi pevci, z Jagnjetom in z Mojzesom in z naslednjimi pesniškimi besedami: ”Kdo se ne bi bal, Gospod, [tj. Jehova, NS] in ne bi slavil tvojega imena?”

Angel s posodami

14. Koga vidi Janez priti iz svetišča in kaj jim je izročeno?

¹⁴ Zagotovo vsi slišijo pesem teh maziljenih zmagovalcev. Zakaj pa? Ker ti maziljenci na zemlji razglašajo razsodbe iz posod, polnih Božjega srda. Pri izlivanju teh posod pa ne sodelujejo le ljudje, kajti Janez pojasnjuje naprej: ”Zatem sem videl, kako se je v nebesih odprlo svetišče, v katerem je šotor pričevanja. Iz svetišča je stopilo sedem angelov, ki so nosili sedem šib. Oblečeni so bili v čisto in bleščeče platno, čez prsi pa so bili prepeti z zlatimi pasovi. Eno izmed štirih živih bitij je dalo angelom sedem zlatih čas, napolnjenih s srdom Boga, ki živi na veke vekov.” (Raz. 15:5–7, JP)

15. Zakaj nas ne bi smelo presenetiti, da prihajajo sedmeri angeli iz svetišča?

¹⁵ V najsvetejše izraelskega templja — tukaj imenovanega ”svetišče” — ki je predstavljal nebeške stvari, je smel stopiti le ”veliki duhovnik”. (Hebr. 9:3, 7) Ta tempeljski predel je predstavljal nebeško mesto Jehovine prisotnosti. V nebesih pa imajo, razen velikega duhovnika Jezusa Kristusa, tudi angeli pravico priti pred Jehovo. (Mat. 18:10; Hebr. 9:24–26) Zato nas ne bi smelo presenetiti, da je sedem angelov stopilo iz nebeškega svetišča. Ti angeli so svojo nalogo prejeli od samega Boga Jehove: izlili naj bi posode, polne Božjega srda. (Raz. 16:1)

16. a) Kaj kaže, da so angeli za svoje delo dobro opremljeni? b) Kaj pokazuje, da so še drugi udeleženi pri tej obsežni nalogi izlitja simboličnih posod?

¹⁶ Angeli so za svoje delo dobro opremljeni.  Oblečeni so v čisto, bleščeče platno, kar kaže na to, da so duhovno čisti in sveti ter v Jehovinih očeh pravični. Opasani so z zlatim pasom. Pasove v glavnem uporabljajo osebe, ki se opašejo zato, da bi opravile kakšno posebno delo. (3. Mojz. 8:7, 13; 1. Sam. 2:18; Luk. 12:37; Jan. 13:4, 5) Torej so angeli opasani za izvršitev naloge. Razen tega so to zlati pasovi. V shodnem šotoru je zlato ponazarjalo božanske oziroma nebeške stvari. (Heb. 9:4, 11, 12) Zlati pasovi torej pomenijo, da morajo ti angeli izvršiti plemenito oziroma božansko nalogo. Pri tej obsežni nalogi pa sodelujejo še drugi. Angelom predaja posode eno izmed štirih živih bitij. Nedvomno gre tukaj za prvo živo bitje — podobno levu— simbolu nepremagljivega poguma, ki je potreben za oznanjanje Jehovinih razsodb. (Raz. 4:7)

Jehova v svojem svetišču

17. Kaj Janez poroča o svetišču in zakaj nas to spominja na svetišče v starem Izraelu?

¹⁷ Na koncu tega dela videnja, Janez takole poroča: ”Božja slava in božja moč sta tedaj napolnili svetišče z dimom. In  nihče ni mogel stopiti v svetišče, dokler se ne bi izpolnile sedmere šibe sedmih angelov.” (Raz. 15:8, JP) V starem Izraelu se je večkrat primerilo, da se je svetišče napolnilo z oblakom in zaradi takšnega razodetja Jehovine slave duhovniki niso smeli stopiti vanj. (1. Kr. 8:10, 11; 2. Let. 5:13, 14; primerjaj Iz. 6:4, 5.) To se je zgodilo vsakič, ko se je Jehova vmešal v zemeljska dogajanja.

18. Kdaj se bo sedem angelov vrnilo in poročalo Jehovi?

¹⁸ Jehova se prav tako zelo zanima za dogajanje na zemlji. Želi, da sedem angelov spolni svojo nalogo. Približuje se vrhunec časa sodbe, kot je to opisano v Psalmu 11:4–6: ”Gospod [Jehova, NS] je v svojem svetem templju, Gospodov [Jehovin, NS] prestol je v nebesih. Njegove oči gledajo, njegovi pogledi preiskujejo človeške sinove. Gospod [Jehova, NS] presoja pravičnika in hudobneža, kdor ljubi krivico, tega njegova duša sovraži. Na grešnike bo dežil ognjeno oglje in žveplo, žgoč veter bo delež njihovega keliha.” (EI) Šele, ko bo sedem nadlog izlitih na hudodelnike, se bodo angeli vrnili v vzvišeno Jehovino prisotnost.

19. a) Katero povelje je bilo izrečeno in kdo ga je izdal? b) Kdaj se je pričelo izlivanje simboličnih posod?

¹⁹ Tedaj je zagrmela strah zbujajoča zapoved: ”Nato sem iz svetišča zaslišal mogočen glas, ki je rekel sedmim angelom: ’Pojdite in izlijte na zemljo sedem čaš božjega srda’! (Raz. 16:1, JP) Kdo je to zapovedal? Gotovo sam Jehova, saj zaradi bleska njegove slave in moči nihče ni smel stopiti v svetišče. Leta 1918 je Jehova prišel sodit v svoj duhovni tempelj. (Mal. 3:1–5) Potemtakem je moral kmalu zatem zapovedati izlitje sedmih posod Božjega srda. Sodni izreki iz simboličnih posod so se začeli od leta 1922 naprej glasno in jasno oznanjati, danes pa glasnost oznanjevanja teh izrekov še narašča.

Posode in zvoki trobent

20. Kaj razkrivajo posode Jehovinega srda, na kaj opozarjajo in kako se izlivajo?

²⁰ Posode Jehovinega srda so razkrile njegovo stališče do značilnosti svetovnega dogajanja in opozarjajo na izvršitev njegove sodbe. Angeli izlivajo posode s posredovanjem skupščine maziljenih kristjanov na zemlji, ki pojejo Mojzesovo in Jagnjetovo pesem. S tem, ko Janezov razred oznanja dobro vest o kraljestvu, jasno razkriva vsebino teh posod srda. (Mat. 24:14; Raz. 14:6, 7) Njihova vest je po eni strani miroljubna, saj ljudem oznanja svobodo, po drugi strani pa je bojevita, saj opozarja na ”dan maščevanja Boga našega”. (Iz. 61:1, 2)

21. Kako so cilji prvih štirih posod Božjega srda enaki ciljem prvih štirih zvokov trobent in v čem se med seboj razlikujejo?

²¹ Cilji prvih štirih posod so enaki ciljem prvih štirih zvokov trobent: zemlja, morje, reke in izviri voda ter nebeška svetila. (Raz. 8:1–12) Trobljenje naznanja nadloge le za ”eno tretjino”, izlitje posod Božjega srda pa bo vseobsegajoče. Medtem, ko je bila ob Gospodovem dnevu pozornost izkazana le krščanstvu, ki je tedaj predstavljalo ”tretjino” človeštva, pa z nadlogami in gorjem, povzročenim z Jehovinimi mučnimi sodnimi sporočili ne bo prizaneseno nobenemu delu Satanove stvarnosti.

22. Zakaj so bili zadnji trije zvoki trobente drugačni in v koliki meri so v zvezi z zadnjimi tremi posodami Jehovinega srda?

²² Zadnji trije zvoki trobente so bili drugačni, saj so bili napovedani kot gorje. (Raz. 8:13; 9:12) Prva dva sta bila predvsem v zvezi s kobilicami oziroma s konjeniki, tretji pa naznanja rojstvo Jehovinega kraljestva. (Raz. 9:1–21; 11:15–19) Kot bomo lahko še videli, so zadnje tri posode njegove jeze prav tako povezane z nekaterimi temi vidiki, toda kljub temu se razlikujejo od treh oblik ”gorja”. Sedaj pa pozorno opazujmo presenetljiva razkritja, ki bodo sledila izlitju posod Jehovinega srda.

[Podčrtne opombe]

[Preučevalna vprašanja]