Zakaj se vedno prepiramo?
2. POGLAVJE
Zakaj se vedno prepiramo?
V scenariju na začetku tega poglavja Rebeka prispeva k prepiru na tri načine. Jih lahko prepoznaš? Svoje odgovore napiši spodaj, nato pa jih primerjaj s tistimi v okvirju »Odgovori« na 20. strani.
․․․․․
Je sreda zvečer. Sedemnajstletna Rebeka je opravila svoje dolžnosti in sedaj je pripravljena na zasluženi počitek – končno! Vključi televizijo in se zlekne v svoj najljubši naslanjač.
Ravno takrat se pri vratih pojavi mama in ni videti zadovoljna. »Rebeka! Zakaj zapravljaš čas z gledanjem televizije, ko pa bi morala pomagati sestri pri domači nalogi? Nikoli ne narediš tega, kar ti naročim!«
»Pa ne že spet,« zagodrnja Rebeka dovolj na glas, da jo mama sliši.
Mama se nagne naprej. »Kaj si rekla, mlada dama?«
»Nič, mami,« zavzdihne Rebeka in zavije z očmi.
Zdaj je mama res jezna. »Ne pogovarjaj se z mano v takšnem tonu!« reče.
»V kakšnem tonu se pa ti pogovarjaš z mano?« ji vrne Rebeka.
Počitka je konec ... pričel se je še en prepir.
ALI ti je gornji scenarij kaj znan? Ali tudi med teboj in starši kar naprej prihaja do prepirov? Če je tako, si vzemi nekaj časa in analiziraj to, kar se pri vas dogaja. Katere teme povzročajo največ sporov? V ustrezni okvirček naredi ✔ ali pa na črto pri »Drugo« napiši svojo temo.
□ Stališče
□ Dolžnosti
□ Oblačenje
□ Kdaj priti domov
□ Razvedrilo
□ Prijatelji
□ Nasprotni spol
□ Drugo ․․․․․
Zaradi prepira se ti in tvoji starši počutite grozno, ne glede na to, zakaj je do njega prišlo. Seveda bi se lahko preprosto ugriznil v jezik in se pretvarjal, da se strinjaš z vsem, kar rečejo. Toda ali Bog to pričakuje od tebe? Ne. Sveto pismo ti resda prigovarja: »Spoštuj svojega očeta in svojo mater.« (Efežanom 6:2, 3) Vendar te tudi spodbuja, da razvijaš »premišljenost« in uporabljaš »razum«. (Pregovori 1:1–4; Rimljanom 12:1) Če tako ravnaš, si zagotovo izoblikuješ lastne poglede in nekateri od njih so morda drugačni od pogledov tvojih staršev. Toda v družinah, ki udejanjajo svetopisemska načela, lahko starši in otroci mirno komunicirajo – tudi če se v vsem ne strinjajo. (Kološanom 3:13)
Kako se lahko izražaš, da se ne bi normalen pogovor sprevrgel v besedno vojno? Enostavno je reči: »To je problem mojih staršev. Navsezadnje so oni tisti, ki mi vedno težijo!« Toda pomisli: Koliko sploh lahko vplivaš na druge, tudi na svoje starše? Edini, ki ga lahko spremeniš, si ti sam. In dobra novica je, da bodo starši verjetneje ostali mirni in ti bodo prisluhnili, če boš naredil svoj del, da sprostiš napetost.
Poglejmo si, kaj lahko ti narediš, da bi preprečil spore. Udejanjaj naslednje predloge in morda boš presenetil starše – pa tudi sebe – s svojimi novopridobljenimi spretnostmi komuniciranja.
● Razmisli, preden se odzoveš. Ne blekni kar prvo, kar ti pride na misel, ko se počutiš ogroženega. Recimo, da ti mama reče: »Zakaj nisi pomil posode? Nikoli ne narediš tega, kar ti naročim!« Nepremišljen odgovor bi morda bil: »Zakaj mi težiš?« Toda premisli. Skušaj ugotoviti, kateri občutki se skrivajo za maminimi besedami. Ponavadi trditev z besedami, kot sta »vedno« in »nikoli«, ni treba jemati dobesedno. Vendar pa se iz njih da razbrati skrito čustvo. Katero čustvo bi to lahko bilo?
Mogoče je tvoja mama slabe volje zato, ker se ji zdi, da so vsa gospodinjska dela na njenih ramenih. Lahko da samo potrebuje tvoje zagotovilo, da jo podpiraš. Če je tako, potem besede »Zakaj mi težiš?« ne bodo pripeljale nikamor – razen mogoče v prepir! Zakaj torej ne bi mame raje pomiril? Lahko bi na primer rekel: »Oprosti, mami. Takoj bom pomil posodo.« Pozor: Ne uporabljaj sarkastičnega tona. Z mamo bodi sočuten, in več verjetnosti bo, da se bo omehčala in ti povedala, v čem je pravzaprav težava.Spodaj napiši, kaj bi lahko tvoji starši rekli, kar bi te lahko razdražilo, če bi si to dovolil.
․․․․․
Sedaj pa razmisli, kako bi lahko pokazal sočutnost in se osredinil na občutke, ki se skrivajo za izrečenimi besedami.
․․․․․
● Govori spoštljivo. Michelle se je iz izkušenj naučila, da je pomembno, kako govori s svojo mamo. »Ne glede na to, za kaj gre,« pravi, »se vedno izkaže, da mami ni všeč moj ton glasu.« Če to pogosto drži v tvojem primeru, se nauči govoriti mirno in počasi in se ogibaj tega, da zavijaš z očmi ali kako drugače kažeš svojo nejevoljo. (Pregovori 30:17) Če se ti zdi, da se ne boš mogel obvladati, na kratko tiho moli k Bogu. (Nehemija 2:4) Seveda naj ga ne bi prosil za to, da bi ti starši nehali »težiti«, temveč da bi se obvladal in tako ne bi prilival olja na ogenj. (Jakob 1:26)
Spodaj napiši, s katerimi besedami ter s kakšno obrazno mimiko in govorico telesa bi se najraje odzval na besede svojih staršev, vendar je boljše, da se ne bi.
Besede:
․․․․․
Obrazna mimika in govorica telesa:
․․․․․
● Poslušaj. V Svetem pismu piše: »Če preveč govoriš, boš rekel kaj napačnega.« (Pregovori 10:19, Contemporary English Version) Očetu in mami daj priložnost, da govorita, in jima posveti vso pozornost. Ne segaj jima v besedo, da bi opravičeval svoja dejanja. Samo poslušaj. Kasneje, ko bosta nehala govoriti, boš imel obilo priložnosti, da kaj vprašaš ali pojasniš svoje stališče. Če pa se po drugi strani že sedaj upiraš in trmoglaviš, lahko vse skupaj samo poslabšaš. Četudi bi rad še kaj povedal, je sedaj verjetno »čas molčanja«. (Pridigar 3:7)
Rimljanom 14:19) Lahko celo rečeš, da ti je žal, da je do prepira sploh prišlo. Če ti je to težko narediti iz oči v oči, skušaj svoja čustva izraziti v kratkem pismu. Potem pa naredi še nekaj več, tako da pri sebi spremeniš vse, zaradi česar je sploh prišlo do spora. (Matej 5:41) Na primer, če je prepir nastal zaradi tega, ker nisi opravil kakšne dolžnosti, zakaj ne bi staršev presenetil tako, da jo opraviš? Ali ne bi bilo boljše, da to delo, četudi ga ne maraš, opraviš, kakor pa da se moraš spoprijeti s posledicami, ko starši vidijo, da ga še nisi opravil? (Matej 21:28–31) Misli na to, kakšne bodo koristi, če si boš po svojih najboljših močeh prizadeval zmanjšati napetost, ki je nastala med teboj in tvojimi starši.
● Bodi se pripravljen opravičiti. Vedno je primerno reči »Žal mi je« za kar koli, s čimer si prispeval k prepiru. (Tudi v uspešnih družinah prihaja do sporov, vendar jih znajo mirno reševati. Razvijaj spretnosti, o katerih smo razpravljali v tem poglavju, in morda boš ugotovil, da se lahko s starši pogovarjaš celo o kočljivih temah – ne da bi prišlo do prepira!
Ali se ti zdi, da bi ti starši morali dati več svobode? Če tako misliš, kaj lahko storiš?
[Podčrtna opomba]
^ odst. 26 Več o tem si lahko prebereš v 2. zvezku, v 21. poglavju.
KLJUČNI SVETOPISEMSKI STAVEK
»Srce pravičnega premisli, preden odgovori.« (Pregovori 15:28, Slovenski standardni prevod)
NAMIG
Kadar oče in mama govorita s teboj, utišaj glasbo, zapri knjigo ali revijo in ju glej v oči.
ALI SI VEDEL ...?
Če se trudiš spor rešiti oziroma preprečiti, olajšaš življenje sebi. Pravzaprav v Svetem pismu piše, da »iz srca dobrotljiv človek dela dobro svoji duši«. (Pregovori 11:17)
MOJ NAČRT
Predlog, ki sem ga našel v tem poglavju in glede katerega se bom moral najbolj potruditi: ․․․․․
Odločil sem se, da bom ta predlog začel udejanjati (napiši datum): ․․․․․
V zvezi s to temo bi svojega očeta in/ali mamo rad vprašal: ․․․․․
KAJ MENIŠ?
● Zakaj nekateri tvoji vrstniki mislijo, da je dobro, če se znaš prepirati?
● Zakaj je človek, ki se rad prepira, v Jehovovih očeh neumen? (Pregovori 20:3)
● Kaj imaš ti od tega, če zmanjšaš napetost, ki je nastala med teboj in tvojimi starši?
[Poudarjeno besedilo na strani 18]
»Moja mami me včasih objame in reče ‚Oprosti‘, in to je res lepo. Tako lahko pozabiva, kar se je zgodilo. Tudi sama se trudim ravnati enako. To, da pozabim na svoj ponos in iskreno rečem ‚Oprosti‘, je zelo koristno, čeprav moram priznati, da ni enostavno.« (Lauren)
[Okvir na strani 20]
Odgovori
1. Zaradi Rebekinega sarkazma (»Pa ne že spet«) se je mama samo še bolj razjezila.
2. Rebeka je s svojo obrazno mimiko (zavijanje z očmi) samo iskala težave.
3. Jezikanje (»V kakšnem tonu se pa ti pogovarjaš z mano?«) ima skoraj vedno nasproten učinek od želenega.
[Slika na strani 19]
Prepiranje s staršem je kakor tekanje na tekalni stezi – porabil boš veliko energije, vendar ne boš prišel nikamor.