23. poglavje

Kako je s spolnostjo pred poroko

‚ALI je to narobe tudi, če se imava zares rada? Ali bi morala čakati na zakon?‘ ‚Še vedno sem devica. Ali je z menoj kaj narobe?‘ Med mladimi so takšna vprašanja pogosta.

»Najstnik, ki še ni imel spolnih odnosov, je izjema,« piše v poročilu inštituta Alan Guttmacher za 1981. leto. »Osem od desetih moških in sedem od desetih žensk je izjavilo, da so v najstniških letih imeli spolne odnose.«

‚In zakaj ne?‘ morda sprašuješ. Saj je vendar povsem naravno, da človek želi biti ljubljen. In pri mladem človeku je ta občutek tako močan, da »izgubi glavo«. K temu pripomore še vpliv vrstnikov. Morda ti govorijo, da predzakonski spolni odnosi niso nič slabega, da je želja biti intimen z nekom, ki ga imaš rad, povsem naravna. Nekateri celo zagotavljajo, da na ta način dokažeš, da si odrasel moški ali ženska. Ker se ne želiš osmešiti, si morda v skušnjavi, da popustiš pritisku in imaš spolne odnose.

V nasprotju s splošnim mnenjem pa vsi mladi ne hitijo v spolnost. Za primer poglejmo Esther, mlado dekle. Pri pregledu ji je zdravnik postavil rutinsko vprašanje: »Kakšna zaščitna sredstva uporabljate?« Ko je Esther odgovorila: »Nobena,« je zdravnik vzkliknil: »Kako! Hočete mar zanositi? Kako si domišljate, da ne boste zanosili, če ne boste zaščiteni?« Esther je odgovorila: »Tako, da nimam spolnih odnosov!«

 Zdravnik je nejeverno strmel vanjo. »To je neverjetno,« je rekel, »prihajajo 13-letne deklice, pa niso več device. Vi ste zares nekaj izrednega.«

Zakaj je Esther »izredna«? Ker se drži biblijskega nasveta: »Telo ni za nečistost [vključno s predzakonskimi spolnimi odnosi] . . . bežite pred nečistostjo.« (1. Korinčanom 6:13, 18) Da, upošteva, da so predzakonski spolni odnosi tehten greh pred Bogom! »Zakaj to je božja volja,« piše v 1. pismu Tesaloničanom 4:3, »da se vzdržite nečistovanja.« Zakaj pa Biblija prepoveduje predzakonske spolne odnose?

Posledice

Že v biblijskih časih so nekateri imeli predzakonske spolne odnose. Nemoralna ženska je morda zapeljevala fanta: »Pridi, uživajva ljubezen do jutra, razveseljujva se z ljubkovanjem.« (Pregovori 7:18) Toda, kar nam je danes v zadovoljstvo, lahko, kot pravi Biblija, jutri povzroči bolečine. »Kajti med se cedi z ustnic tujke, bolj gladka kot olje so njena usta,« piše Salomon. »Njen konec pa je grenak kakor pelin, oster kakor dvorezen meč.« (Pregovori 5:3, 4)

Ena možnih posledic je spolna bolezen. Predstavljaj si, kako bi te prizadelo, ko bi po več letih ugotovil, da si zaradi nemorale nepopravljivo oškodovan, da si na primer neploden ali pa kako drugače težko bolan. Knjiga pregovorov 5:11 svari: »Ti pa boš nazadnje stokal, ko bo izčrpano tvoje meso in tvoje telo.« Predzakonski spolni odnosi lahko povzročijo neželjeno nosečnost (glej str. 184–5), splav ali prezgodnji zakon;  z vsem tem pa so povezane žalostne posledice. Kdor ima predzakonske spolne odnose, res greši »proti lastnemu telesu« (1. Korinčanom 6:18).

O vseh teh nevarnostih piše dr. Richard Lee v Yale Journal of Biology and Medicine: »Pred mladimi se ponašamo z velikimi uspehi pri preprečevanju nosečnosti in zdravljenju spolnih bolezni, pri tem pa zanemarjamo edino in najbolj zanesljivo, najcenejšo in najmanj nevarno metodo, s katero bi si prizanesli vso bolečino nosečnosti in spolnih bolezni — staromodno, častno in celo zdravo devištvo.«

Občutek krivde in razočaranje

Mnoge mlade so predzakonski spolni odnosi grenko razočarali. Zakaj? Mučil jih je občutek krivde in izgubili so samospoštovanje. Triindvajsetletni Dennis priznava: »To je bilo veliko razočaranje. Nobenega občutka toliko nadejane iskrene in tople ljubezni. Namesto tega sem se povsem ovedel, kako napačno sem ravnal. Sram me je bilo, ker se nisem obvladal.« Neko dekle dodaja: »Prihajala sem k sebi kot iz nočne more: zabave je bilo konec in počutila sem se bolno, ceneno in umazano. Nič bolje se nisem počutila, ko sem ga slišala reči: ‚Zakaj me vendar nisi še pravočasno ustavila?‘«

 Dr. Jay Segal ugotavlja, da takšne reakcije niso redke. Potem, ko je raziskal spolno življenje 2436 študentov, je sklenil: »Nezadovoljstvo in razočaranje ob prvem [spolnem] odnosu prevlada zadovoljstvo in vzburjenje v razmerju dva proti ena. Tako fantje kot dekleta trdijo, da so bili zelo razočarani.« Celo zakonski pari imajo včasih težave pri spolnosti. Toda v zakonski skupnosti, ki jo prežema nesebična ljubezen in iskrena vez, so takšni problemi navadno rešljivi.

Cena svobodne spolnosti

Nekateri mladi sploh nimajo občutka krivde ob spolnih odnosih in zato neugnano iščejo spolne radosti pri različnih partnerjih. Raziskovalec Robert Sorensen je v svoji študiji o najstniški spolnosti ugotovil, da te mlade svobodno spolno življenje veliko stane. Piše: »Pri osebnem razgovoru so mnogi mladi (ki svobodno spolno živijo) razodeli . . ., da občutijo kaj malo zadovoljstva in komajda vidijo kakšen smisel v življenju.« Šestinštirideset odstotkov soglaša z naslednjo ugotovitvijo: »Tako, kot živim sedaj, zapravim večino svojih sposobnosti.« R. Sorensen ugotavlja tudi, da imajo vsi ti svobodno spolno živeči mladi glede na  njihove lastne izjave majhno »samospoštovanje in samozavest«.

Tako je, kot piše v Knjigi pregovorov 5:9; kdor brodi po nemorali, razdaja svoje ‚dostojanstvo‘.

Jutro zatem

Zatem ko si fant in dekle ukradeta noč ljubezni, drug na drugega gledata drugače. On morda ugotovi, da je ne ljubi več tako kot prej; morda se mu celo zdi manj privlačna. Ona se lahko počuti opeharjeno. Biblija poroča o fantu z imenom Amnon, ki je bil noro zaljubljen v devico Tamaro. Toda, potem, ko je imel z njo spolno razmerje, »jo je Amnon sovražil s silno velikim sovraštvom« (2. Samuelova 13:15).

Maria je doživela nekaj podobnega. Po spolnem odnosu je priznala: »Sovražila sem sebe (zaradi slabosti) in sovražila sem fanta. Spolnost, ki naj bi naju, kot sva mislila, zbližala, je pravzaprav pretrgala najino vez. Niti videti ga nisem več hotela.« Da, s predzakonskim spolnim odnosom par prestopi mejo, od koder ni več poti nazaj.

Paul H. Landis, priznan raziskovalec družinskega življenja, razlaga: »Tudi, če je vez trnutno [po predzakonskih spolnih odnosih] videti trdna, so lahko kasneje posledice povsem drugačne.« Pari, ki so imeli spolne odnose pred poroko, se ločijo prej kot drugi. Zakaj? Nedovoljeni spolni odnosi povzročijo ljubosumje in nezaupanje. Nek mladenič pritrjuje: »Nekateri, ki so imeli spolne odnose, potem razmišljajo takole: ‚Če je  šla z menoj, potem bo šla verjetno tudi z drugim.‘ Vsaj jaz sem tako mislil . . . bil sem izredno ljubosumen, poln dvomov in sumnjičav.«

Kako drugačna je nesebična ljubezen, ki »ni nevoščljiva, . . . ne vede se nespodobno, ne išče svojega« (1. Korinčanom 13:4, 5). Ljubezen, ki vodi k trajni vezi, ne temelji na slepih strasteh.

Prednost devištva: mir in samospoštovanje

Nedolžnost ne obvaruje mladih le pred slabimi posledicami. Biblija pripoveduje o dekletu, ki je ostala devica, čeprav je fanta zelo ljubila. Ponosno je lahko rekla: »Jaz sem zid in moje prsi kakor stolpi.« Ni bila podobna ‚vratom‘, ki se ‚odpro‘ pod pritiskom nemorale. V moralnem pogledu je bila močna kot visok trdnjavski zid z neosvojlivimi stolpi! Smela se je imenovati »brezmadežna« in za svojega bodočega moža je lahko rekla: »Zatorej sem postala v njegovih očeh kakor ona, ki je našla mir.« Njen dušni mir je doprinesel k njuni skupni sreči. (Visoka pesem 6:9, 10; 8:9, 10)

Tudi prej omenjena Esther ima tak dušni mir in samospoštovanje. Pravi: »Zadovoljna sem bila sama s seboj. Nič me ni prizadelo, ko so sodelavke na moj račun zbijale šale, kajti na svoje devištvo sem gledala kot na diamant, ki je dragocen ravno zato, ker je  redek.« Poleg tega mladih, kakršna je Esther, ne preganja slaba vest. »Nič ni lepšega, kot čista vest pred Bogom Jehovom,« pravi 19-letni kristjan Stefan.

‚Toda, kako se lahko par dobro spozna, če nima spolnih odnosov?‘ se bo začudil kdo od mladih.

Splesti trajno vez

Sama spolnost ni pogoj za trajno vez; to velja tudi za nežnosti, kot je poljubljanje. Mlada Ann pove v premislek: »Iz lastnih izkušenj lahko povem, da se včasih prezgodaj telesno zbližamo.« Če si par samo izmenjuje nežnosti, nima časa za smiselne pogovore. Ne bosta videla velikih medsebojnih osebnostnih nasprotij, opazila jih bosta šele po poroki. Ko se je Ann kasneje sestajala z drugim moškim, s katerim se je tudi poročila, je pazila, da se ne bi z njim preveč telesno zbližala. Takole pravi: »Čas sva porabila za to, da sva se pogovarjala o življenjskih ciljih in o tem, kako reševati probleme. Tako sem spoznala osebnost bodočega zakonskega tovariša. Po poroki so prišla samo prijetna presenečenja.«

Ali sta se Ann in njen fant težko obvladovala? »Ni bilo lahko,« priznava. »Že po naravi sem takšna, da  kažem občutke. Toda pogovarjala sva se o nevarnostih in si med seboj pomagala. Oba sva zelo želela ugajati Bogu in nisva hotela ogroziti bodočega zakona.«

Toda, ali ni novopečenemu možu in ženi v pomoč, če imata predzakonske spolne izkušnje? Ravno nasprotno, te velikokrat škodijo zakonskim intimnostim! Pri predzakonskih odnosih se poudarja lastno zadovoljstvo, telesni vidiki spolnosti. Zaradi nebrzdane strasti je vse manj medsebojnega spoštovanja. Če se je takšna sebičnost enkrat vgnezdila, potem jo je težko odpraviti, to pa lahko na vez uničujoče vpliva.

Srečno spolno življenje v zakonu vsekakor zahteva samoobvladanje. Poudarjeno mora biti dajanje, ‚spolnjevati‘ moraš dolžnost, ne jemati (1. Korinčanom 7:3, 4). Naučil si se kako ostati neomadeževan, to ti je pomagalo razviti samoobvladanje. Samoobvladanje pa te uči, da daš prednost potrebam drugih. Poleg tega vedi, da zadovoljstvo v zakonu ni odvisno le od fizičnih dejavnikov. Kot pravi sociolog Seymour Fisher, je odziv ženske na spolnost odvisen od tega, koliko si z možem zaupata, koliko sta si blizu, in od moževe sposobnosti, da se vživi v njen položaj, in . . . od tega, koliko se lahko zanese nanj«.

Zanimivo je, da je študija, ki so je izvedli med 177 poročenimi ženami, ki so imele spolne odnose pred poroko, pokazala, da je tri četrtine imelo v prvih dveh tednih zakona probleme s spolnostjo. Vse, ki so imele težave s spolnostjo dlje časa, »so imele pred zakonom redne spolne odnose«. Poleg tega je iz študije razvidno,  da je pri osebah, ki so imele predzakonske spolne odnose, možnost zakonske nezvestobe dvakrat večja. Kako resnične so besede iz Biblije: »Nečistost . . . jemlje . . . pamet.« (Ozea 4:11, AC)

Razen tega boš žel, kar seješ (Galačanom 6:7, 8). Če seješ strast, boš požel veliko dvomov in negotovosti. Če pa boš sejal samoobvladanje, boš žel zvestobo in varnost. Esther, ki smo jo omenili prej, je že nekaj let srečno poročena. Njen mož pravi: »Nepopisno sem vesel, ko pridem domov k ženi in vem, da pripadava le drug drugemu. Tega občutka zaupanja se ne da z ničimer nadomestiti.«

Kdor se ne poda v spolnost pred poroko, ima tudi duševni mir, ker ve, da je všeč Bogu. Seveda pa v današnjem času ni lahko ostati nedolžen. Kaj ti pri tem lahko pomaga?

Vprašanja za razgovor

◻ Ali imajo mladi, ki jih poznaš, večinoma spolne odnose pred poroko? Ali imaš glede tega težave in ali pritiskajo nate?

◻ Kakšne negativne posledice ima spolnost pred zakonom? Poznaš mlade, ki imajo s tem slabe izkušnje?

◻ Ali je kontracepcija odgovor na probleme najstniške nosečnosti?

◻ Zakaj nekatere po predzakonskem spolnem odnosu muči slaba vest in razočaranje?

◻ Ali meniš, da spolnost neporočenemu paru pomaga utrditi vez? Zakaj tako odgovarjaš?

◻ Kako se lahko par pred zakonom bolje spozna?

◻ V čem so po tvojem mnenju prednosti, če s spolnostjo čakaš do zakona?

[Poudarjeno besedilo na strani 182]

»Najstnik, ki še ni imel spolnih odnosov, je izjema« (Inštitut Alan Guttmacher)

[Poudarjeno besedilo na strani 187]

»To je bilo veliko razočaranje. Nobenega občutka toliko nadejane iskrene in tople ljubezni«

[Poudarjeno besedilo na strani 190]

Par, ki ima predzakonski spolni odnos, prestopi mejo, od koder ni več poti nazaj

 [Okvir/slika na straneh 184, 185]

»Meni se to ne more zgoditi!« — problem najstniške nosečnosti

»Letno zanosi več kot ena od desetih najstnic in število še raste. Če se razmere ne bodo spremenile, bodo štiri od desetih deklet vsaj enkrat noseče že v najstniških letih.« (Teenage Pregnancy: The Problem That Hasn’t Gone Away). In katera dekleta bodo zanosila? Časopis Adolescence piše: »Šoloobvezna dekleta, ki so zanosila, so iz vseh družbenih slojev . . . iz vseh ras, religij, iz mest in podeželja.«

Malo deklet si res želi zanositi. Frank Furstenberg ml. je v svoji študiji zajel 400 nosečih najstnic in ugotovil: »Med razgovorom je večina od njih ponovila: ‚Nikoli nisem mislila, da se bo to zgodilo meni.‘«

Ker so vedele, da imajo nekatere prijateljice spolne odnose, ne da bi zanosile, so menile, da se tudi njim ne more nič zgoditi. Furstenberg še pravi: »Nekaj deklet je omenilo, da se jim ni zdelo možno, da bi že ob ‚prvem odnosu‘ zanosile. Druge so mislile, da ne bodo zanosile, če bodo imele odnose le ‚včasih‘. . . . Dlje ko niso zanosile, več so tvegale.«

Dejstvo pa je, da obstaja možnost zanositve vedno, kadar imaš spolne odnose. (V skupini 544 deklet ‚je skoraj petina zanosila v prvih šestih mesecih spolnih odnosov‘.) Mnoge namenoma ne vzamejo zaščitnih sredstev, kot je bil to primer pri Robin, neporočeni materi. Robin se je bala — kot mnoge druge najstnice — da bo tableta škodila njenemu zdravju. Poleg tega je priznala: »Če bi poskrbela za zaščito, bi si morala priznati, da počnem nekaj, kar ni prav. Zato sem preprosto zatiskala oči pred tem, kar sem počela, in upala, da se ne bo nič zgodilo.«

  Neporočene matere so pogosto tako razmišljale. Furstenbergova študija je pokazala tole: »Skoraj polovica najstnic meni, da je za žensko zelo pomembno, da s spolnimi odnosi počaka do zakona . . . Vendar obstaja očitno nasprotje med besedami in deli . . . Z moralnimi normami so sicer seznanjene, živijo pa ne po njih. Zaradi takšnega čustvenega navskrižja »pa ta dekleta zelo težko realno ocenijo posledice svojega spolnega vedenja«.

Celo zaščitna sredstva niso garancija, da dekle ne bo zanosilo. V knjigi Kids Having Kids piše: »Vsaka metoda ima tudi pomanjkljivost . . . čeravno neporočene najstnice redno uporabljajo zaščitna sredstva . . . [v ZDA] letno še vedno zanosi 500.000 deklet.« Za dokaz navajajo Patrizio, 16–letno neporočeno mater, ki se pritožuje: »Tablete sem redno jemala. Res jih nisem pozabila niti en dan.«

»Ne slepite se,« svari Biblija. »Bog se ne pusti zasmehovati. Kar bo človek sejal, bo tudi žel.« (Galačanom 6:7) Nosečnost je le ena oblika neprijetne žetve, ki jo prinaša nečistovanje. Na srečo se lahko neporočene matere, pa tudi vse druge, ki so se pustile zapeljati nemorali, spremenijo in se skesane približajo k Bogu, kakor kralj David, ki je rekel: »Po obilnosti svojega usmiljenja izbriši mojo pregreho!« (Psalm 51:3, v NW 51:2) Bog bo blagoslovil trud skesanih, da svoje ‚otroke vzgojijo v duhu Jehovovem‘ (Efežanom 6:4, NW).

Najbolje pa se je predzakonskih spolnih odnosov izogibati! Ne pusti se zavesti z besedami, da se ti ne bo nič zgodilo.

[Slika na strani 183]

Mlad človek se neposredno po nemoralnem spolnem odnosu počuti opeharjen ali celo ponižan

[Slika na strani 186]

Zaradi predzakonskih spolnih odnosih pogosto žanjemo spolno prenosljive bolezni

[Slika na strani 188]

Pretirana nežnost lahko par spelje v nemoralo in zavira smiselne pogovore

[Slika na strani 189]

Sreča v zakonu ni odvisna le od spolnosti