Alkohol — zakaj ne?
33. poglavje
Alkohol — zakaj ne?
,ALI se ne sme piti alkohola? Ali je res škodljiv? Ali samo jaz ne smem piti, odrasli pa lahko?‘ Morda tudi tebi po glavi rojijo takšna vprašanja. Navsezadnje morda celo starši precej pijejo. Mnogi mladostniki tvojih let pijejo alkohol (čeprav so po letih za to še premladi). Filmi in televizijske oddaje ga prikazujejo vabljivo.
Zmerno uživanje alkoholnih pijač lahko človeka razveseli. V Bibliji piše, da vino razveseljuje človekovo srce in obogati jed (Pridigar 9:7). Kadar pa se uživa preveč alkohola, povzroči to zelo resne težave, od nesoglasij s starši, učitelji in policijo, do prezgodnje smrti. Tako je, kot piše v Bibliji: »Zasmehovalec je vino, razgrajač opojna pijača, kdorkoli se z njo omamlja, ni moder!« (Pregovori 20:1) Zato je zelo pomembno, da se glede pitja odgovorno obnašaš.
Toda, koliko zares veš o alkoholu in njegovi moči? Pomagaš si lahko z naslednjim testom. Izjave označi s pravilno ali nepravilno.
1. Alkoholne pijače so pretežno stimulansi _____
2. Alkohol, ne glede na zaužito količino, škodi človeškemu telesu _____
3. Vse vrste alkoholnih pijač — liker, vino, pivo — učinkujejo enako hitro _____
4. Hitreje se trezniš, če spiješ črno kavo ali se stuširaš z mrzlo vodo _____
5. Enake količine popitega alkohola enako učinkujejo na vsakogar _____
6. Pijanost je isto kot alkoholizem _____
7. Če istočasno vzamemo pomirjevala (npr. barbiturate) in alkohol, bodo veliko močneje delovali _____
8. Če pijemo različne vrste alkohola, ne bomo pijani _____
9. Telo prebavlja alkohol enako kot hrano _____
Na strani 270 lahko preveriš odgovore. Ali si na vse prav odgovoril? Če nisi, razmisli o naslednjem: neznanje glede učinka alkohola lahko povzroči smrt. Biblija nas opozarja, da lahko nezmerno pitje alkoholnih pijač »piči kakor kača, brizgne strup kakor gad« (Pregovori 23:32).
John se je na primer poročil, ko je bil še najstnik. Nekega večera je po prepiru s svojo mlado ženo besen odšel od doma, da bi se ga »nalezel«. Popil je pol litra vodke in se onesvestil. Brez pomoči zdravnikov in bolniških sester bi bil umrl. Očitno ni vedel, da je lahko
hitro popita večja količina alkohola smrtno nevarna. Neznanje je skoraj plačal z življenjem.Povratno delovanje
To je eno najbolj zahrbtnih učinkov alkohola. Alkohol namreč deluje kot pomirilo, ne kot stimulans. Človek se po pitju počuti bolje, in sicer zato, ker se nemir v njem zmanjša ali celo preide. Čuti se sproščenega, manj zaskrbljenega in bolj je pogumen. Alkohol lahko v zmernih količinah pripomore, da človek ,pozabi na nadloge‘. (Pregovori 31:6, 7) Mladi Paul je na primer pil, da bi pozabil na družinske težave. »Zelo zgodaj sem spoznal, da se lahko s pomočjo alkohola osvobodim pritiska,« se spominja. »Tako sem se sprostil,« pravi.
Neškodljivo? Ne! Alkohol deluje povratno. Ko po nekaj urah pomirjevalni učinek alkohola popusti, se nemir vrne, vendar veliko večji, kot si ga občutil pred pitjem. Veliko bolj si zaskrbljen in napet. To lahko traja do 12 ur. Seveda se zaskrbljenost razblini, če spet kaj popiješ, toda po nekaj urah se začne vračati, še hujša kot prej! In tako se človek znajde v začaranem krogu neresnične blaženosti in vedno globljih prepadov.
Končni učinek alkohola je torej tak, da ne rešuje skrbi, ampak jih poveča. In ko alkohol preneha delovati, so tvoji problemi še vedno tu.
Čustvena otopelost
Nekateri trdijo, da jim alkohol pomaga, da bolje ,delujejo‘. Dennis na primer je bil izredno boječ, bal se je spustiti tudi v najnavadnejši pogovor. Potem pa je ugotovil, »da se mu razveže jezik, če kaj popije«.
Problem pa je v tem, da se težav ne znebimo, če bežimo od njih — kot Dennis — temveč, če se z njimi spoprimemo. Če se v mladosti naučiš obvladovati težave, se boš znal z njimi spopasti tudi kot odrasel. Tudi Dennis je ugotovil, da mu alkohol, ki je sicer začasno deloval, gledano dolgoročno, ni pomagal odpraviti boječnosti. »Ko je učinek alkohola popustil, sem se ponovno potegnil v svojo polžjo hišico,« je rekel. Kako pa je sedaj, po nekaj letih? Denis pove: »Nikoli se nisem naučil komunicirati z ljudmi. Mislim, da sem v tem krnjav.«
Enako je, če hočeš z alkoholom premagati stres. Joan, ki je tako delala v mladosti, prizna: »Ko sem bila pred kratkim v stresni situaciji, sem pomislila: ,Kako bi ga zdajle zvrnila en kozarček.‘ Človek misli, da bo s kozarčkom pijače premagal vse težave.« Vendar ni tako!
V članku v New York State Journal of Medicine piše: »Ko postanejo mamila [tudi alkohol] sredstvo za lajšanje težav — visokošolskih, družabnih ali medčloveških — ni več potrebe po razumnem in zdravem reševanju
zadev. Sicer pa morda posledic niti ne čutiš, dokler ne odrasteš, šele potem se namreč pokaže, da z drugimi ne znaš vzpostaviti stika in si zato čustveno osamljen.« Veliko bolje se je torej s težavami kar takoj spoprijeti!,Ni ga vzel‘
Poglej, kako je bilo z Jezusom Kristusom. V zadnji noči svojega zemeljskega življenja je prestal strahovite stvari. Izdali so ga in aretirali, lažno obtožili in potem večkrat zasliševali. Po neprespani noči pa so mu namenili smrt na mučilnem kolu. (Marko 14:43 do 15:15; Luka 22:47 do 23:25)
Jezusu so tedaj ponudili nekaj, kar naj bi mu otopilo pamet in spremenilo razpoloženje, da bi lažje prenesel težave. Biblija pojasni: »Dajali so mu vina, pomešanega z miro, vendar ga ni vzel.« (Marko 15:22, 23) Jezus je želel biti popolnoma trezen. Ni poskušal ubežati resničnosti! Toda pozneje, ko so mu ponudili kiselkasto vino, brez mamila, da bi se odžejal, je pil. (Janez 19:28-30)
Tvoje težave, bremena in stresi so v primerjavi z Jezusovimi čisto nepomembni. Vendar si lahko iz Jezusove izkušnje pridobiš pomembno spoznanje. Namesto, da se skušaš težav, bremen in neprijetnih zadev znebiti s pomočjo sredstev, kot je alkohol, se neposredno spoprimi z njimi. Več izkušenj si boš pridobil v premagovanju problemov, bolje jih boš znal reševati. Tako se boš razvil v čustveno zrelo osebnost.
Ko boš toliko star, da ti zakonski predpisi ne bodo branili nakupa alkohola, boš seveda sam odločal (ali morda tvoji starši), ali boš kdaj kaj malega popil. Toda naj bo to poznavalska in pametna odločitev. Če si se odločil, da ne boš pil, se ti ni treba opravičevati. Če pa si se odločil, da boš pil, in si v letih, ko to že smeš, potem pij preudarno. Nikoli pa ne pij zato, da bi čemu ubežal ali da bi bil bolj pogumen. Biblijski nasvet je preprost in iskren: »Zasmehovalec je vino, razgrajač opojna pijača, kdorkoli se z njo omamlja, ni moder!« (Pregovori 20:1)
Vprašanja za razgovor
◻ Zakaj toliko mladih začne popivati?
◻ Kakšna je splošna zmota glede alkohola?
◻ Kakšne so nevarnosti, če voziš pijan?
◻ Zakaj je nevarno reševati težave z alkoholom?
◻ Kaj bi moral narediti mlad človek, ko nastanejo težave, in zakaj?
[Poudarjeno besedilo na strani 268]
Mlad človek, ki pije, se znajde v začaranem krogu neresnične blaženosti in vedno globljih prepadov
[Poudarjeno besedilo na strani 271]
»Nikoli se nisem naučil komunicirati z ljudmi. Mislim, da sem v tem krnjav.« (Mlad moški, ki je kot najstnik pil)
[Okvir na strani 264]
,Zakaj smo začeli piti‘
Razgovor z nekaj mladimi, ki so kot najstniki pili
Vpraševalec: Zakaj ste pili?
Bill: V začetku zato, ker so pili vsi v klapi. To je bilo zelo »moderno«, posebno ob koncih tedna.
Dennis: Piti sem začel s štirinajstimi leti. Tudi oče je precej pil. Doma so bile kar naprej pivske zabave. Že kot otrok sem videl, da pitje spada k družabnosti. Ko sem malo zrasel, sem zašel v divjo klapo. Pil pa sem zato, da bi me ostali sprejeli medse.
Mark: Ukvarjal sem se s športom. Piti pa sem začel pri petnajstih letih, in sicer s fanti iz košarkarske ekipe. Mislim, da predvsem iz radovednosti.
Joan: Name je zelo vplivala televizija. Gledala sem, kako igralci pijejo, in videti so bili tako imenitni.
Paul: Oče je alkoholik. Sedaj vem, da je za veliko naših težav bil kriv alkoholizem. Skušal sem jim ubežati in — kakšna ironija — začel piti.
Joan: Starši ponavadi niso veliko pili. Toda spomnim se, da se je oče v družbi hvalil, koliko lahko popije. Oprijela sem se podobne predstave, mislila sem da sem nekaj posebnega. Nekoč smo šli s prijatelji krokat. Dolgo smo pili in res se me je manj ,prijelo‘ kot drugih. Spomnim se, da sem si takrat mislila: ,Čisto taka sem kot očka.‘ Mislim, da je name zelo vplivalo njegovo mnenje o alkoholu.
Vpraševalec: Toda zakaj se mnogi opijejo?
Mark: Saj ravno zato pijemo, da bi bili pijani. Pri tem sploh ni važno, kaj pijemo.
Vpraševalec: Torej pijete samo zaradi končnega učinka?
Mark: Da.
Harry: Da, to je tako, kot če se vzpenjaš po lestvi. Z vsakim kozarcem si bolj ,okrogel‘ oziroma si za eno prečko višje.
[Okvir na strani 270]
Ali si prav odgovoril? (Vprašanja na 263. strani.)
1. NEPRAVILNO. Alkohol deluje pretežno pomirjevalno. Lahko ustvari občutek, da ti je dobro, zdi se ti, da nimaš več skrbi, bolj si sproščen kot pred pitjem.
2. NEPRAVILNO. Ni videti, da bi zmerno uživanje alkohola resno škodovalo zdravju. Vendar pa lahko, če piješ veliko in dlje časa, to poškoduje srce, možgane, jetra in tudi ostale organe.
3. NEPRAVILNO. Žgane pijače delujejo hitreje kot vino ali pivo.
4. NEPRAVILNO. Kava te bo poživila in tuširanje z mrzlo vodo zbistrilo, toda alkohol ostane v krvi tako dolgo, dokler se v jetrih ne presnovi, kakšnih 15 gramov na uro.
5. NEPRAVILNO. Delovanje alkohola je odvisno od vrste dejavnikov, na primer od telesne teže in od tega, ali si prej jedel ali ne.
6. NEPRAVILNO. Pijanost je posledica prekomernega uživanja alkohola. O alkoholizmu govorimo, kadar nekdo ne obvladuje več svojih pivskih navad. Seveda ni vsak, ki se napije, tudi alkoholik, kot se tudi vsak alkoholik ne upijanja.
7. PRAVILNO. Učinek zdravil in alkohola se drastično zviša, če užijemo oboje skupaj. Na primer: alkohol, ki smo ga zaužili s pomirjevali, lahko povzroči hude odtegnitvene simptome, izgubo zavesti in celo smrt. Tableta in kozarec pijače skupaj učinkujeta veliko močneje, kot si misliš. Delovanje zdravila se poveča za trikrat, štirikrat, desetkrat ali še večkrat!
8. NEPRAVILNO. Za stopnjo pijanosti je odločilna skupna zaužita količina alkohola, ne glede na to, ali je v rumu, viskiju, vodki ali v čem drugem.
9. NEPRAVILNO. Alkohola ne prebavljamo tako počasi kot večino ostale hrane. Dvajset odstotkov gre takoj skozi želodčno steno v kri. Ostala količina gre iz želodca v tanko črevo in od tam v kri.
[Okvir/slike na straneh 266, 267]
Alkohol in vožnja — smrtonosna kombinacija
»Pijani vozniki so glavni vzrok smrti mladih ljudi med 16. in 24. letom,« piše v Report on the National Conference for Youth on Drinking and Driving za 1984. leto. »Štirikrat večja možnost je, da bo nesrečo, ki ji botruje alkohol, povzročil najstnik kot pa katerikoli drug voznik,« piše v Just Along for the Ride. Takšno nepotrebno prelivanje krvi je deloma pripisati vkoreninjenim izmišljotinam o učinkih alkohola. Poglejmo nekoliko primerov.
IZMIŠLJOTINA: Čeprav si spil dve pivi, lahko mirno sedeš za volan.
DEJSTVO: »Alkohol, ki ga vsebujeta dve pivi [0,3 l], popiti v manj kot eni uri, zmanjša reakcijo voznika za 2/5 sekunde, kar znese 10 metrov pri hitrosti 90 km/h in morda je ravno ta razlika kriva za prometno nesrečo.« (doktor znanosti James L. Malfetti in doktorica filozofije Darlene J. Winter, Development of a Traffic Safety and Alcohol Program for Senior Adults)
IZMIŠLJOTINA: Mirne vesti lahko voziš, dokler ne čutiš pijanosti.
DEJSTVO: Na občutke se je nevarno zanašati. Alkohol ustvari dobro počutje, zato človek, ki kaj popije, misli, da je vse v redu, v resnici pa zmore precej manj.
Nevaren je vsak voznik, ki je kaj popil, toda če je to najstnik, je tveganje še večje. Vozniške sposobnosti mladostnikov, ki so pili, »se zmanjšujejo hitreje kot pri odraslih, ker so novi in manj izurjeni vozniki. Skratka, večina najstnikov je neizkušenih voznikov in neizkušenih pivcev, če pa to dvoje združijo, so le še bolj neizkušeni.« (Darlene J. Winter, doktorica filozofije,
Senior Adults, Traffic Safety and Alcohol Program Leader’s Guide)Mladostnik se hitreje opije kot odrasel. Mladi ljudje tehtajo v glavnem manj kot odrasli in kolikor lažji si, toliko manj telesne tekočine imaš, po kateri se porazdeli alkohol. Večja je koncentracija alkohola v krvi, večja je stopnja pijanosti.
»Razumni opazi zlo in se skrije, neizkušeni pa gredo naprej in trpe škodo.« (Pregovori 22:3) Ker sedaj poznaš nevarnosti, ki jih povzroči vožnja v vinjenem stanju, bi bilo »razumno«, da sam sebi obljubiš, da ne boš vozil, če si kaj popil. S tem se boš obvaroval invalidnosti ali celo smrti, poleg tega pa boš pokazal, da spoštuješ tudi druge udeležence v prometu.
Bodi odločen: 1. da se ne boš vozil z nekom, ki je pil; 2. da ne boš nikoli dovolil voziti prijatelju, če je ta pil. Morda se bo prijatelj zato jezil, toda ko bo spet trezen, ti bo hvaležen. (Primerjaj Psalm 141:5.)
[Slike]
Nikoli ne sedi v avto, če je voznik pil, in nikoli ne dovoli voziti prijatelju, če je ta pil
[Slika na strani 262]
Vrstniki, televizija, in včasih celo starši lahko vplivajo na mladega človeka, da začne piti
[Slika na strani 265]
Preveč alkohola lahko »piči kakor kača«
[Slika na strani 269]
Rezultat vožnje pijanega šoferja