15. poglavje

Zakaj sem tako boječ

»VSI mi pravijo, da sem lepa,« je pisalo neko dekle v rubriko Pisma bralcev nekega časopisa. Toda potem nadaljuje: »Težko se pogovarjam z drugimi. Če pogledam koga v oči, me oblije rdečica, v grlu pa me kar duši . . . Na mojem delovnem mestu so mi že večkrat rekli, da sem domišljava, ker z nikomer ne govorim . . . Nisem domišljava, samo plašna sem.«

Neka anketa je pokazala, da je 80 odstotkov vseh vprašanih odgovorilo, da so bili nekdaj plašni, 40 odstotkov pa je plašnih še sedaj. Že od nekdaj se ljudje otepajo s plašnostjo. Biblija poroča, da je Mojzes zaradi plašnosti odklonil, da bi Izraelcem služil kot Božji govornik (2. Mojzesova 3:11, 13; 4:1, 10, 13). Kaže tudi, da je bil plašen krščanski mladenič Timotej, ker ga je bilo strah govoriti in ustrezno uveljavljati avtoriteto (1. Timoteju 4:12; 2. Timoteju 1:6-8).

Kaj je plašnost

Plašnost povzroči, da se v prisotnosti drugih neprijetno počutimo, pa naj bodo to tujci, avtoritativne osebe, osebe nasprotnega spola ali celo vrstniki. Plašnost je izredna zadržanost, žrtev je prizadeta na različne načine. Nekateri so v zadregi: gledajo v tla, srce jim močno bije in iz sebe ne spravijo niti besedice. Drugi izgubijo kontrolo nad seboj in jih pri govorjenju  ni moč ustaviti. Spet drugim je težko odkrito govoriti in povedati svoje mnenje.

Vendar ima določena mera plašnosti tudi svoje dobre strani. Sorodna je s skromnostjo in ponižnostjo, Bog pa pričakuje in priporoča, da smo »ponižni pred svojim Bogom« (Miha 6:8). Prednost je, če smo zadržani in nezahtevni, ne pa napadalni. Plašen človek je pogosto cenjen kot dober poslušalec. Toda, če nas plašnost omejuje in zavira v razvoju naših sposobnosti, škodljivo vpliva na naše medčloveške odnose, delo in občutke, potem je čas, da ukrepamo.

Dober začetek je že, če problem razumemo (Pregovori 1:5). Plašnost ne kaže, kdo si; kaže le tvoje obnašanje in odzivanje in vedenje, ki si ga izbrusil v izkušnjah z drugimi. Domišljaš si, da drugi o tebi slabo mislijo in te ne marajo. Meniš, da so drugi boljši in bolj normalni od tebe. Dopoveduješ si, da gre vse narobe, ko poskušaš priti v stik z drugimi. Pričakuješ že, da bodo stvari krenile narobe, in to se tudi pogosto zgodi, ker si napet in ravnaš v skladu s svojim negativnim stališčem.

Kako plašnost vpliva nate

Zadržan si, ne govoriš ali si tako zaposlen sam s seboj, da drugim ne posvečaš potrebne pozornosti; zato te imajo tudi drugi morda za domišljavega, neprijaznega, dolgočasnega ali celo brezbrižnega, oziroma neumnega. Če vedno misliš le nase, se boš težko pogovarjal z drugimi. Premalo paziš na to, kaj ti drugi govorijo. In potem se zgodi, česar si se najbolj bal: videti si neumen.

Zapreš se za zidove plašnosti in odvržeš ključ. Dovoliš, da gredo mimo vse priložnosti. Sprejmeš  stvari ali se vdaš v stanje, s katerim se ne strinjaš — samo zato, ker te je strah odkrito govoriti in povedati svoje mnenje. Prikrajšan si za radosti novih poznanstev in prijateljev ali za stvari, ki ti jih nudi življenje. Toda prikrajšani so tudi drugi; nikoli te namreč ne bodo spoznali takšnega, kot v resnici si.

Premagati plašnost

Sčasoma, in če se trudiš, se boš spremenil. Predvsem ne smeš venomer misliti, da te nekdo kritično opazuje. Verjetno je dovolj zaposlen s seboj in s tem, kar bo on rekel in storil. In če se otroško norčuje iz tebe, vedi, da je to njegov problem. »Kdor svojega bližnjega zaničuje, je nespameten.« (Pregovori 11:12) Ta, ki zasluži tvoje prijateljstvo, te ne bo ocenjeval po tvoji zunanjosti, temveč po osebnosti.

Potrudi se, da boš pozitivno razmišljal. Nihče ni popoln. Vsak ima dobre in slabe strani. Ne pozabi, da ljudje različno vidimo stvari, da imamo različne želje in potrbe. Različna mnenja še ne pomenijo, da te kdo zavrača kot človeka.

Nauči se druge pošteno presojati. Mladenič, ki je bil včasih plašen, pravi: »Ugotovil sem, da sem imel dve napačni predstavi . . . Prvič, bil sem zaverovan sam  vase. Preveč sem razmišljal o sebi in sem se bal, kaj bodo drugi mislili o mojih besedah. Kot drugo, pa sem ljudem pripisoval slabe nagibe, nisem jim zaupal in mislil sem, da name gledajo zviška.«

Mladenič je obiskal shod Jehovovih prič. »Tam sem slišal predavanje, ki mi je res pomagalo,« nadaljuje. »Govornik je opozoril, da se nekdo, ki ljubi, razdaja in o svojem bližnjem ne misli slabo, ampak dobro. Zato sem se trudil, da ljudem nisem več pripisoval slabih nagibov. Govoril sem si: ‚Razumeli me bodo, prijazni bodo in obzirni.‘ Pričel sem jim zaupati. Vedel sem, da me bodo morda nekateri napačno sodili, toda to je pač njihov problem.«

»Spoznal sem tudi, da moram svojo ljubezen dokazati z deli, da moram več narediti za druge,«  pravi. Najprej sem poskusil pri mlajših. Pozneje sem začel druge obiskovati. Naučil sem se opaziti njihove potrebe in razmišljati o tem, kako jim pomagati.« Spoznal je, kako resnične so Jezusove besede iz Lukovega evangelija 6:37, 38: »Ne sodite in ne boste sojeni. Ne obsojajte in ne boste obsojeni . . . Dajajte in se vam bo dalo . . . S kakršno mero namreč merite, s takšno se vam bo odmerilo.«

Treba je začeti

Navadi se biti družaben, pozdravi ljudi in izmenjaj z njimi par besed. Lahko govoriš o vremenu. Ne pozabi: nosiš samo polovico odgovornosti. Ostalo polovico nosi sogovornik. Če boš ustrelil kakšnega kozla, ne misli, da se je podrl svet. Če se drugi smejejo, se smej tudi ti. Reci: »Tole pa ni bilo dobro.« Tako se boš sprostil in se pogovarjal naprej.

Oblači se tako, da se boš dobro počutil, vendar pazi, da bo obleka čista in zlikana. Če boš vedel, da je tvoja zunanjost v redu, boš manj okoren in se boš lažje osredotočil na trenutni pogovor. Bodi vzravnan, pa vendar sproščen in naraven. Glej prijazno in se nasmej. Potrudi se, da prijazno gledaš sogovornika in  mu od časa do časa pokimaj med tem, ko on govori, ali izreci par kratkih besed.

V težjem položaju, na primer, ko moraš govoriti pred drugimi ali ko greš na razgovor glede zaposlitve, se moraš dobro pripraviti. Vadi to, kar boš rekel. Tudi govorne napake lahko z vajo odpravimo ali vsaj omejimo na minimum. To bo seveda zahtevalo čas, kot tudi vse, kar želimo doseči. Toda kakor hitro boš videl dobre rezultate, boš imel razlog, da se še naprej trudiš.

Ne smemo pozabiti, da nam Bog lahko pomaga. Savel, prvi izraelski kralj, je bil v začetku zelo plašen (1. Samuelova 9. in 10. poglavje). Ko pa je moral ukrepati, je ‚Božji duh navdal Savla‘ in ljudstvo je popeljal v zmago (1. Samuelova, 11. poglavje)!

Danes imajo mladi kristjani odgovornost, da pomagajo drugim spoznati Boga in njegov obljubljeni novi svet pravičnosti. (Matej 24:14). To, da širiš dobro vest in predstavljaš najvišjo oblast v vesolju, te bo gotovo navdalo s samozavestjo; in to, da pomagaš drugim, ti bo pomagalo, da se ne boš osredinil nase. Lahko si prepričan, da te bo Bog blagoslovil in ti pomagal premagati plašnost, seveda, če mu boš zvesto služil.

Vprašanja za razgovor

◻ Kaj je plašnost in kako se vede plašen človek v družbi? Ali to velja tudi zate?

◻ Zakaj plašen človek v družbi izgubi samozavest?

◻ Koliko lahko nekdo izgubi zaradi plašnosti?

◻ Kako lahko plašnost premagamo? Ti je kateri od teh nasvetov pomagal?

[Poudarjeno besedilo na strani 121]

Plašen človek zamudi prijateljstva in dobre priložnosti

[Okvir na strani 124]

Plašnost lahko premagaš, če

se želiš spremeniti in če verjameš, da je to res možno

nadomestiš negativne misli s pozitivnimi deli

si postaviš stvarne in smiselne cilje

se naučiš, kako se sprostiti in premagati bojazen

se pripraviš na neko situacijo

si pridobiš samozaupanje z uspešnimi doživetji

se spomniš na to, da so mnenja različna in da se tudi drugi motijo

izboljšaš svoje spretnosti in se naučiš novih

se potrudiš druge ljubiti in jim pomagati

se oblačiš okusno ter samozavestno ukrepaš

se zanašaš na pomoč, ki ti jo zagotavlja Bog

se udeležuješ krščanskih shodov in govoriš z drugimi o svoji veri

[Slika na strani 123]

Kdor je plašen, si domišlja, da imajo drugi o njem slabo mnenje

[Slika na strani 125]

Nauči se biti družaben — nasmehni se, pozdravi druge in se pogovarjaj