Poglavje 16

Šport in razvedrilo

1, 2. a) Kakšna vrsta sprostitve v prostem času te najbolj veseli? b) Kako nam Jehovino stvarstvo pokaže, da želi, da se veselimo življenja? (Psalm 104:14—24)

PO vsem svetu vlada veliko zanimanje za različne športne panoge in načine zabave. Vsako leto se v ta namen porabijo ogromne vsote denarja, ki presegajo milijarde dolarjev. Se tudi ti zanimaš za to? Morda rad smučaš ali jadraš, veslaš? Ali uživaš v plavanju, tenisu ali katerem drugem športu? Morda pa greš raje v kino ali sedeš pred televizijski sprejemnik in se zabavaš na ta način?

² Nekateri ljudje zastopajo stališče, da so take zabave napačne. Kaj misliš ti o tem? Nekateri ljudje celo trdijo, da Biblija takih stvari ne odobrava. Toda jasno moramo reči, da takšni ljudje napačno tolmačijo Biblijo in njenega Avtorja, Boga Jehovo. Božja beseda ugodno govori o tistih mladih ljudeh, ki se pri igri in športu razvedrijo in razveselijo. V nekem opisu od Boga blagoslovljenega ljudstva pravi Biblija: »In mestne ulice bodo polne dečkov in deklic, ki se bodo igrali po ulicah njegovih.« Pravi tudi, da »je čas plesanja«. (Zaharija 8:5; Propovednik 3:4) Bog nam je očitno namenil radosti, ki izvirajo iz rekreacije. Eden od sadov Božjega duha je tudi »radost«. (Galatom 5:22) Naše veselje in radost zaradi rekreacije in drugih zdravih dejavnosti je torej popolnoma normalno in naravno.

 VODILO, KAKO NAJTI VEČ RADOSTI

3–8. a) Kateri uravnovešen nasvet glede rekreacije najdemo v 1. Timoteju 4:7, 8? b) Kakšno korist imamo od »telesne vaje«? Kaj pa se zgodi, če nekoga šport čisto prevzame? c) S kakšnimi problemi se lahko soočaš, če igraš v šolskem moštvu? Na kaj naj bi pomislil, preden se odločiš igrati v kakšnem moštvu?

³ Z navodili, ki nam jih je dal Bog, nam je pomagal spoznati, kako lahko dosežemo večjo radost in veselje ob raznih dejavnostih. Da bi se na primer varovali škodljivosti preobilnega uživanja hrane, nam Božja beseda svetuje: »Ne bivaj med ... požeruhi mesa.« (Pregovori 23:20) Podobno je svetoval tudi glede rekreacijskih dejavnosti: »Vadi se pa v pobožnosti; zakaj telesna vaja je za malo  koristna, pobožnost pa je za vse koristna, ker ima obljubo življenja, sedanjega in prihodnjega.« (1. Timotej 4:7, 8)

⁴ Iz Biblije torej vidimo, da je »telesna vaja« upravičena. Koristi nam, ker nam pomaga ohraniti telesno sposobnost, prožnost in moč. Lahko nas tudi duševno osveži, posebno če prebijemo veliko časa pri knjigah in učenju. Toda zapomni si, da Biblija opozarja na majhno koristnost telesne vaje. Kaj se lahko zgodi, če tega nasveta ne sprejmeš resno in te šport čisto prevzame?

⁵ Eden od rezultatov je lahko, da izgubiš vse veselje, ker postane šport »trdo delo« namesto dobrodošle rekreacije. Športni psiholog Bruce Ogilvie je prikazal, kaj se lahko zgodi ob prenapetih športnih tekmovanjih, ko je rekel: »Nekoč sem intervjuval profesionalce desetih glavnih basebalskih klubov in 87 odstotkov jih je dejalo, da obžalujejo, da so začeli igrati basebal v ligi, ker so s tem izgubili vse veselje do tega športa.«

⁶ Nekateri športi so lahko celo nevarni, posebno v dobi telesnega razvoja. Science Digest poroča, da približno dvanajst milijonov ameriških otrok do osemnajstega leta starosti dobi trajne poškodbe pri športu! Eden najbolj znanih profesionalnih nogometašev ni dovolil svojima sinovoma igrati v nobenem mladinskem moštvu. Rekel je: »Starši se sploh ne zavedajo vseh nevarnosti, ki prežijo na mladega človeka. Lahko se na primer zgodi, da se vrne domov z nekaj manj zobmi.« To, kar je povzročilo, da so nekateri športi postali tako nevarni, je skrajni duh tekmovalnosti in želja po »zmagi za vsako ceno«.

 ⁷ Velja tudi razmisliti, v kakšno družbo boš prišel, če boš pričel igrati v kakšnem klubu ali šolskem moštvu. Znano je namreč, da se v slačilnicah zelo nemoralno pogovarjajo. Če se s takšnim moštvom odpraviš na tekmo v drugo mesto, boš dalj časa v družbi ljudi, ki jim zvestoba do Boga prav nič ne pomeni. To moraš premisliti, ker Božja beseda poudarja, da se moramo »uriti v vdanosti Bogu«. Bi se bilo torej pravilno vplesti v nekaj, kar ruši tvoja moralna merila in škoduje tvojemu odnosu do Stvarnika?

⁸ S športom je torej podobno kot z drugimi stvarmi, ki so koristne dokler ostajajo v mejah, dokler nas ne zasvojijo in zasenčijo važnejših stvari ali nas pripeljejo v nevarnosti. Kako mikavno je lahko igrati kakšno naglo igro in doživljati reakcijo svojega telesa in pokazati svoje športne veščine! Takšnega veselja se še dolgo spomnimo in to nam pomaga, biti hvaležni svojemu Stvarniku, ki nam je dal sposobnosti, da lahko sodelujemo pri takih dejavnostih.

FILM IN TELEVIZIJA

9–14. a) Kaj moraš upoštevati pri izbiri filma ali televizijskega programa, ki ga želiš videti? b) Kako vplivajo na človeka nemoralni filmi, ki si jih ogleda za zabavo? Zakaj? Zakaj naj ne podcenjujemo vpliva filmov na nas, če vemo, da so v njih prikazane stvari napačne?

⁹ Na naš odnos do Boga lahko vpliva tudi način zabave ob televiziji in v kinu. Nekateri filmi in televizijske oddaje nas morda zelo razveselijo, sprostijo, nekateri lahko celo poglobijo naše cenjenje do Boga in njegovih čudovitih del. Brez dvoma pa si opazil, da so mnogi filmi polni nasilja, zakonoloma,  lezbištva, homoseksualnosti in množičnega ubijanja. Take filme predvajajo za zabavo. Toda kako vplivajo na človeka?

¹⁰ Vprašaj se: Kako si postal osebnost, kakršna si danes? Ali se nisi razvijal pod vplivom okolja, vzgoje, pod vplivom vsega, kar si videl in slišal? Da, v veliki meri si to, s čemer si hranil svoj razum. Čim dlje si izpostavljen nekemu vplivu, tem večje je njegovo delovanje.

¹¹ Nikomur ne bo šinilo v glavo, da bi si za določeni obrok pripravil smrdljive odpadke, mar ne? Kaj se pa zgodi, če si stalno izpostavljen duševnim smetem? Gotovo bodo postale del tvojega razmišljanja. Kadar gledaš film, si z osebami, ki jih opazuješ, v družbi. In prav filmi te mnogokrat privedejo do sočutja z glavnimi osebami, često izzovejo simpatijo do oseb, ki kršijo zakone, do homoseksualcev in celo do morilcev. Ali želiš, da bi na ta način vplivali nate homoseksualci, zakonolomci in kriminalci?

¹² Tudi kadar gledaš na platnu spolno nemoralo ali nasilje, morda misliš: »Kaj takega ne bi jaz nikoli naredil!« Da, v tistem trenutku morda res ne bi pristal na to, da bi okradel soseda, lagal prijateljem ali nečistoval. Toda kako boš razmišljal, zatem ko si bil dalj časa v družbi s tatovi, nečistniki in homoseksualci in je nate vplivalo njihovo napačno mišljenje? Sčasoma bi jih morda razumel in jim bil naklonjen. Kar se ti zdi na začetku odvratno, po določenem času ni več takšno. Upoštevaj tudi naslednje: kako je večina homoseksualcev postala to, kar je? Z razmišljanjem o teh stvareh in z druženjem z ljudmi, ki so to bili že prej.

 ¹³ Morda misliš, da se nemoralnosti ne boš nikoli vdal. Toda kako deluje, če greš v kino z osebo drugega spola in gledaš filme, v katerih je veliko erotike in nemorale? Kako bo po vsej verjetnosti postopal človek, zatem ko si je ogledal takšne filme, posebno, če ima še možnost, uživati alkoholne pijače, ki odstranjajo določene ovire? Odgovor ti je znan. Večina današnjih filmov razglaša: »Hočemo delati slabo! Želimo porušiti vse zakone, celo Božje!« Ali želiš, da se nate izvaja takšen vpliv?

¹⁴ Ali res misliš, da te slab vpliv ne more pokvariti? Ne pozabi, da je milijonom poštenih državljanov nacistična propaganda »izprala možgane«, da so pod vplivom njenih idej zagrešili strahotne zločine proti človeštvu. Zato nikar ne podcenjuj vpliva, ki ga lahko imajo nate filmi, ki poveličujejo nasilje in seks.

 KAKO SE LAHKO RAZVEDRIŠ

15–19. Kakšne možnosti imamo za zadovoljitev naše potrebe po sprostitvi?

¹⁵ Stvarnik nas je ustvaril s potrebo po rekreaciji, toda nikoli ni predvidel, da bi ji zadovoljili z ukvarjanjem z nasiljem in nemoralo ter kršitvijo njegovih zakonov. Da, če se želimo izogniti filmom in televizijskim programom, ki spodbujajo k slabim postopkom, moramo izključiti večino filmov in televizijskega sporeda. Še vedno pa imamo mnogo različnih oblik razvedrila in rekreacije, ki nas lahko razveselijo.

¹⁶ Kaj je pravzaprav sploh vredno razvedrilo, ki ne prinaša zadovoljstva in pušča »slab okus v ustih«? Če ti je nekdo ponudil za oko privlačno jed, ki je bila tudi okusna, vendar ti je bilo po njej slabo — ali boš prosil za več? Bodi izbirčen tudi pri načinu zabave in sprostitve. Ne bodi zadovoljen s preganjanjem dolgočasja s prvo zabavo, ki ti je dosegljiva — loti se nečesa, kar te bo veselilo, kar ti bo koristilo in česar se boš še dolgo rad spominjal.

¹⁷ Toliko tega je, kar lahko delamo na prostem — sprehodi, igre z žogo ali namizni tenis in badminton, ki ga lahko igramo tudi doma. Če imaš možnost, postaviti ploščo za namizni tenis kar doma, pogovori se s starši, če se s tem strinjajo. Morda bodo celo veseli tvoje zamisli.

¹⁸ Razen tega lahko obiskujemo muzeje in druge znamenitosti, ki so ogleda vredne. Si že bil kdaj na kokošji farmi, v mlekarni, v tiskarni ...? Če živiš v mestu, se lahko v turističnih uradih pozanimaš, katere so znamenitosti tvojega mesta. Lahko si tam tudi izbereš, katere ustanove v okolici boš  obiskal. Razen tega nudijo odlične možnosti za razvedrilo tudi vožnje k bližnjim jezerom, v planine, na morje, še posebno, če lahko gre na tak izlet vsa družina.

¹⁹ Seveda je treba paziti, da te oblike zabave in rekreacije ne postanejo glavna stvar v našem življenju, ker bi tako lahko zanemarili mnoge koristi, ki bi jih sicer lahko dosegli. Kako hvaležni smo lahko našemu Stvarniku, da nam je dal možnost izbire med tako različnimi dejavnostmi! Naše življenje zares lahko obogatijo.

[Preučevalna vprašanja]

[Slika na strani 121]

Ali to, kar gledaš, ne bo vplivalo nate?