Biblijska knjiga številka 10: 2. Samuelova

Napisala: Gad in Natan

Kraj nastanka: Izrael

Čas nastanka: ok. 1040. pr. n. š.

Čas, ki ga zajema: 1077.–ok. 1040. pr. n. š.

1. Sredi kakšnega stanja se začenja Druga Samuelova knjiga in v katero smer se njena pripoved razvije?

PO GELBOJSKEM polomu in pod težo stalnih vpadov zmage pijanih Filistejcev, ki so temu sledili, se je Izraelovega naroda loteval čedalje hujši brezup. Njegove voditelje je bila s cvetom mladega moštva vred pokosila smrt. Takšno je bilo stanje, ko je na narodno prizorišče stopil Isajev sin David, »Gospodov maziljenec«. (2. Sam. 19:22, v NW 21) Ob tem se tudi začenja Druga Samuelova knjiga, ki bi jo prav lahko imenovali tudi knjiga o Jehovu in Davidu. Pripoved je na gosto preprežena z zgodami in nezgodami vseh vrst. Iz najglobljega poraza nas popelje do najbolj strme zmage, iz brezupa notranje razklanega naroda do cvetoče blaginje združenega kraljestva, od mladostne moške čvrstosti do modrosti starčevskih zrelih let. Še zlasti pa knjiga izpisuje Davidov intimni življenjepis, njegov trud, da bi iz vsega srca hodil za Jehovom. * To je pripoved, ki naj bi slehernega bralca pripravila do tega, da bi si iskreno pogledal v srce in se še trdneje navezal na svojega Stvarnika ter si utrdil veljavo, ki jo ima pri njem.

2. a) Kako je knjiga dobila ime Druga Samuelova? b) Kdo je knjigo napisal, glede na kaj sta bila pisca česa takšnega vsekakor zmožna in za ovekovečenje česa jima je edinole šlo?

² Sicer pa Druga Samuelova knjiga samega Samuela v besedilu nikjer ne omenja; najbrž je knjiga to ime dobila enostavno zaradi tega, ker je s Prvo Samuelovo knjigo prvotno tvorila en sam zvitek oziroma eno knjigo. Preroka Natan in Gad, ki sta dokončala že Prvo Samuelovo, sta potem sestavila še vso Drugo Samuelovo knjigo. (1. kron. 29:29) In sicer sta bila tega opravila popolnoma zmožna, dovolj usposobljena zanj. Tako je bil Gad pri Davidu že takrat, ko je ta v Izraelu veljal še za preganjanega izobčenca, proti koncu Davidovega 40-letnega kraljevanja pa je bil s kraljem še vedno v dejavnih stikih. Ravno po Gadu je namreč Bog izrekel svoje nezadovoljstvo nad Davidom, ki je po neumnem preštel Izraela. (1. Sam. 22:5; 2. Sam. 24:1–25) Z dobo Gadovega življenja pa se prekriva in jo še presega dejavnost preroka Natana iz najožjega kroga Davidovih sodelavcev. Ravno njemu je pripadla čast, da je naznanil kaj pomenljivo zavezo, ki jo je Jehova sklenil z Davidom, namreč zavezo za večno kraljestvo. Ravno on je tudi pogumno in v navdihnjenju s prstom pokazal na Davidov veliki greh v zvezi z Betsabejo in na kazen zanj. (2. Sam. 7:1–17; 12:1–15) Tako je Bog Natana, čigar ime pomeni »[Bog] je dal«, in Gada, čigar ime pomeni »Sreča«, uporabil tudi za to, da sta napisala navdihnjena in koristna poučila Druge Samuelove knjige. Sicer pa o rodu ali osebnem življenju ne enega ne drugega zgodovinarja knjiga ne navaja nikakršnih podatkov; očitno sta bila preskromna, da bi skušala ovekovečiti še sebe. Šlo jima je le za to, da bi se ohranilo od Boga navdihnjeno besedilo, ki bi lahko koristilo še prihodnjim rodovom Jehovovih častilcev.

3. Katero dobo zajema Druga Samuelova knjiga in kdaj je knjiga nastala?

³ Sicer pa Druga Samuelova knjiga povzema pripoved o natančni biblijski zgodovini po tem, ko Savel, Izraelov prvi kralj, umre, in jo niza tik do pred konca Davidovega 40-letnega kraljevanja. Zajema torej dobo od 1077. pr. n. š. do nekako 1040. pr. n. š. To, da knjiga Davidove smrti ne beleži, jasno govori za to, da je nastala okrog 1040. pr. n. š. oziroma tik pred Davidovo smrtjo.

4. Iz katerih razlogov moramo Drugo Samuelovo knjigo priznati za kanonično biblijsko knjigo?

⁴ Iz istih razlogov, kot smo jih predstavili že pri Prvi Samuelovi knjigi, moramo tudi Drugo Samuelovo knjigo priznati za kanonično biblijsko knjigo. O njeni pristnosti ne more biti dvoma. Že to, kako prostodušno ne skuša niti Davidovih, kraljevih, grehov in pomanjkljivosti kar premolčati, kot da jih nikoli ni bilo, že sámo po sebi vsaj posredno pričuje za to.

5. Kateri je najtrdnejši razlog, da Drugi Samuelovi knjigi priznavamo navdihnjenost?

⁵ Najtrdnejše pričevanje za pristnost Druge Samuelove knjige pa vsekakor nahajamo v prerokovanjih, ki so se že uresničila, zlasti tistih, ki se navezujejo na kraljestveno zavezo z Davidom. Bog je Davidu obljubil: »Tvoja hiša in tvoje kraljestvo bosta obstala pred teboj na veke. Tvoj prestol bo utrjen na veke.« (7:16) Še ko se je Judovemu kraljestvu že bližal večer, je Jeremija navedel, da ta obljuba Davidovi hiši še vedno  traja; rekel je: »Kajti tako govori Gospod: Nikdar naj ne zmanjka Davidu potomca, ki bo sedel na prestolu Izraelove hiše.« (Jer. 33:17) In to prerokovanje tudi ni ostalo samo pri besedah, neuresničeno, ker je Jehova iz Juda, kot Biblija to jasno kaže, pozneje res obudil »Jezusa Kristusa, Davidovega sina«. (Mat. 1:1)

VSEBINA DRUGE SAMUELOVE KNJIGE

6. Kako se David odzove na novico o Savlovi in Jonatanovi smrti?

⁶ Zgodnja doba Davidovega kraljevanja (1:1–4:12). Po Savlovi smrti na gori Gelboi prihiti od tam k Davidu v Sikeleg neki amalečanski ubežnik z novico o bitki. Misleč, da se bo Davidu s tem priliznil, napleteniči zgodbo o tem, kako da je Savla ubil prav on. Namesto pohvale pa si Amalečan s tem prisluži le smrt, ker je v lastno obsodbo sam izpričal, da je umoril »Gospodovega maziljenca«. (1:16) David, zdaj že novi kralj, pa zloži žalostinko, »pesem o loku«, v kateri objokuje Savlovo in Jonatanovo smrt. Ta prelepa pesem sega najviše ravno z ganljivo ubeseditvijo Davidove kipeče ljubezni do Jonatana: »Žalujem po tebi, Jonatan, brat moj. Ljub si mi bil izredno. Tvoja ljubezen mi je bila čudovita, bolj ko ženska ljubezen. Kako sta padla junaka in je uničeno bojno orožje!« (1:17, 18, 26, 27)

7. Kateri dogodki še zaznamujejo zgodnjo dobo Davidovega kraljevanja?

⁷ Po Jehovovem napotilu se David z možmi in njihovimi družinami preseli v Hebron na ozemlje Judovega rodu. Tu rodovni starešine 1077. pr. n. š. mazilijo Davida za svojega kralja. Najvidnejši med Davidovimi privrženci postane zdaj general Joab. Medtem pa vojskovodja oziroma armadni poveljnik Abner mazili Isboseta, Savlovega sina, in ga naredi za tekmeca za naslov vsenarodnega kralja. Med nasprotujočima si silama vsake toliko časa prihaja do medsebojnih spopadov; v enem Abner nekoč celo ubije Joabovega brata. Naposled pa Abner prestopi v Davidov tabor. Davidu privede tudi Savlovo hči Miholo, za katero je David že davno tega plačal poročno ceno. Joab, ki se hoče maščevati za bratov uboj, pa Abnerja ob prvi priložnosti ubije. Davida to hudo zadene in se odreče sleherni odgovornosti za to. Kmalu zatem umorijo tudi Isboseta, ko ta ,opoldne počiva‘. (4:5)

8. V čem vse Jehova naklanja uspeh Davidovi vseizraelski vladi?

⁸ David kralj v Jeruzalemu (5:1–6:23). David, ki do tega časa sedem let in šest mesecev sicer že kraljuje na Judovem, postane zdaj zares neizpodbijani vladar in ga rodovni predstavniki mazilijo za kralja čez ves Izrael. Zanj je to že tretje maziljenje (1070. pr. n. š.). Med prvimi podvigi, ki se jih poloti, ko že vlada celotnemu kraljestvu, je zavzetje jeruzalemske trdnjave Sion iz rok vkopanih Jebusejcev, ki jih presenetijo skozi vodovodni predor. Takrat David razglasi Jeruzalem za svojo prestolnico. Jehova nad vojskami pa Davida blagoslavlja, tako da ta vedno bolj napreduje v moči. Še celo Hiram, bogati tirski kralj, pošlje Davidu dragocene cedrovine z rokodelci vred, da kralju sezidajo palačo. Davidu pa družina raste in Jehova naklanja uspeh njegovemu kraljevanju. Dvakrat se še spopade z bojevitimi Filistejci. Prvič Jehova Davidu nakloni zmago pri Baal-Perasimu, tako da mu predre skozi sovražnika. Drugič Jehova znova naredi čudež: s »šumenjem korakov po vrheh bakovih dreves« mu nakaže, da gre takrat Jehova sam pred Izraelom, da porazi filistejsko vojsko. (5:24) Znova veličastna zmaga Jehovovih sil!

9. Opišite, kaj vse se zgodi v zvezi s prenosom skrinje zaveze v Jeruzalem.

⁹ V spremstvu 30.000 mož se David potem loti načrta, da bi iz Baale Judove (Kirjat Jearima) skrinjo zaveze pripeljal v Jeruzalem. Ko jo tako peljejo in spremljajo z glasno godbo in rajanjem, se voz, na katerem skrinjo peljejo, nevarno nagne, in poleg stopajoči Oza brž poprime, da bi sveto skrinjo umiril. »Tedaj se je vnela jeza Gospodova zoper Oza, in Bog ga je udaril ondi zaradi hudobije [ker se je pregrešil zoper dolžno spoštovanje, NW].« (6:7) Skrinja zaveze tako obmiruje pri Obededomovi hiši, in Jehova naslednje tri mesece Obededoma z družino obilo blagoslovi. Po treh mesecih David vendarle pride po skrinjo, da bi jo tokrat po vseh pravilih prenesli še preostanek poti. Z radostnim vzklikanjem, z godbo in plesom jo ponesejo v Davidovo prestolnico. David si od velikega veselja dá duška s plesom pred Jehovom. Njegovi ženi Miholi se to zdi zamálo; David pa se ne da: »Da, pred Gospodom bom rajal.« (6:21) Zaradi tega potem Mihola do smrti ostane brez otrok. *

10. Na katero Jehovovo zavezo in obljubo se zdaj osredinjamo?

¹⁰ Božja zaveza z Davidom (7:1–29). S tem prehajamo že na enega najpomenljivejših dogodkov v Davidovem življenju, na dogodek, ki se neposredno navezuje na osrednjo misel Biblije, namreč na posvetitev Jehovovega imena po Kraljestvu, ki naj bi mu vladalo obljubljeno Seme. In sicer se vsa stvar porodi iz Davidove želje, da bi za Božjo skrinjo sezidal hišo. Glede na to, da sam živi v prelepi cedrovi palači, naznani Natanu, da želi Jehovovi skrinji zaveze zgraditi hišo. Jehova pa Davidu po Natanu znova zagotovi, da Izraelu ne misli odtegovati svoje srčne vdanosti, z njim celo sklene zavezo, ki naj velja za vse večne čase. Vendar pa hiše Jehovovemu imenu ne bo  sezidal David, ampak njegovo seme. K temu pa mu Jehova še ljubeče obljubi: »Tvoja hiša in tvoje kraljestvo bosta obstala pred teboj na veke. Tvoj prestol bo utrjen na veke.« (7:16)

11. S kakšno molitvijo David izreka svojo hvaležnost?

¹¹ David, ki ga ob Jehovovi dobroti, ki mu jo naklanja s to kraljestveno zavezo, čustva popolnoma prevzamejo, tu izreka Bogu hvaležnost za vso njegovo srčno vdanost: »Kateri narod na zemlji je kot tvoje ljudstvo Izrael, zaradi katerega je Bog prišel, da si ga je odkupil za ljudstvo, mu pridobil ime, izvršil za vas velika in strašna dela [. . .] in ti, Gospod [Jehova, NW], si postal njih Bog.« (7:23, 24) Goreče moli za posvetitev Jehovovega imena ter za to, da bi Davidova hiša ostala utrjena pred Njim.

12. V katerih vojnah se David potem bojuje in s čim skaže srčno dobroto Savlovi hiši?

¹² David širi Izraelovo gospostvo (8:1–10:19). Vendar pa Davidu ni dano, da bi vladal v miru. Marsikaj mora še izbojevati. Potolče Filistejce, Moabce, Sobčane, Aramce (Aramejce ali Sirce) in Edomce ter razširi Izraelove meje na obseg, kakršnega je bil določil Bog. (2. Sam. 8:1–5, 13–15; 5. Mojz. 11:24) Potem se ozre po Savlovi hiši, da bi Jonatanu na ljubo skazoval srčno dobroto tistim, ki so od nje še ostali. Savlov služabnik Siba ga spomni na Jonatanovega sina Meribaala (Mefiboseta, AC), ki je hrom na obe nogi. David pri tej priči odredi, da vse Savlovo imetje izročijo Meribaalu, zemljo pa naj mu obdeluje Siba s služabniki in s tem Meribaalu hišo oskrbuje z živežem. Sam Meribaal pa po odredbi odslej jé pri Davidovi mizi.

13. S katerimi zmagami Jehova še kaže, da je z Davidom?

¹³ Ko umre Amonov kralj, pošlje David njegovemu sinu Hanonu diplomatske predstavnike z izrazi srčne vdanosti. Hanonovi svétniki pa Davida obdolžijo, češ da te pošilja zgolj vohunit po deželi, zato jih grdo ponižajo in jih napol gole naženejo nazaj. David, ki ga ta očitna žalitev hudo razkači, pošlje Joaba z vojsko, da se za krivico maščujejo. Ta svoje sile razdeli in Amonce z Aramci (Sirci, AC), ki so tem prihiteli na pomoč, z lahkoto požene v beg. Aramci se sicer brž prerazporedijo, a jih Jehovova vojska pod Davidovim poveljstvom le še enkrat porazi; izgubijo kar 700 bojnih voz in 40.000 konjenikov. Znova se izkaže, da je Jehova Davidu naklonjen in da ga blagoslavlja.

14. S čim vse se David pregreši na Betsabejin račun?

¹⁴ David greši zoper Jehova (11:1–12:31). Na pomlad David zopet pošlje Joaba v Amon oblegat Rabo, sam pa ostane v Jeruzalemu. Nekega večera s strehe svoje palače ugleda lepo Betsabejo, ženo Hetejca Urija, ko se ta ravno koplje. Dá si jo privesti v svojo palačo, kjer z njo občuje, in Betsabeja zanosi. Da bi to zakril, David pošlje po Urija, ki je tačas v boju pri Rabi, in ga napoti domov, da se pokrepča. Urija pa ne išče zadovoljstva zase in noče občevati z ženo, dokler skrinja zaveze in vojska ,bivata v šotorih‘. Pritisnjen v kot David pošlje Urija nazaj k Joabu s pismom: »Postavite Urija spredaj v najhujši boj! Potem se umaknite od njega, da bo zadet in bo umrl!« (11:11, 15) In tako Urija res umre. Ko potem Betsabeji poteče čas žalovanja, jo David pri priči vzame v svojo hišo; tam mu postane žena in mu rodi sina.

15. Kako Natan oznani preroško sodbo nad Davidom?

¹⁵ To pa je hudo v Jehovovih očeh. K Davidu pošlje preroka Natana s sodbenim naznanilom. Natan Davidu pripoveduje o bogatinu in revežu. Prvi je imel veliko črede, drugi pa le eno ovčico, ki je bila ljubljenka vse družine, njemu pa »kakor hči«. Ko mora bogatin prirediti pojedino, pa ne vzame od svoje drobnice, ampak ravno reveževo edino ovčico. Na te besede David srdito zakliče: »Kakor resnično Gospod živi, mož, ki je to storil, mora umreti!« Natan pa odbije: »Ti si tisti mož.« (12:3, 5, 7) In mu oznani preroško sodbo, da bo za to Davidu nekdo drug javno onečastil žene, da bodo njegovo hišo pretresali notranji boji in da mu bo Betsabejin sin umrl.

16. a) Kakšen pomen se navezuje na imeni Davidovega drugega sina, ki ga ima ta z Betsabejo? b) Kako se nazadnje izteče napad na Rabo?

¹⁶ David, ki dejanje iskreno obžaluje in se ga kesa, odkrito prizna: »Grešil sem zoper Gospoda.« (12:13) In res, tako kot je rekel Jehova, mu otrok, sad prešuštnega razmerja, po sedmih dneh bolehanja umre. (Pozneje Betsabeja Davidu rodi še enega sina; temu dasta ime Salomon, kar izhaja iz korena, ki pomeni »mir«. Jehova pa jima po Natanu naroči, naj ga imenujeta tudi Jedidja oziroma »Jehovov ljubljenec«.) Po tej pretresljivi izkušnji pokliče Davida Joab v Rabo, kjer se pripravljajo za končni naskok. Joab, ki je mestu že zavzel vodno zajetje, tam kralju z vsem dolžnim spoštovanjem prepusti častno nalogo, da mesto zavzame.

17. Kakšne notranje težave se vedno bolj zgrinjajo nad Davidovo hišo?

¹⁷ Davidove družinske nadloge (13:1–19:1, v NW do 18:33). Težave pri Davidovi hiši se začnejo takrat, ko se Amnon, eden Davidovih sinov, strastno zaljubi v Tamaro, sestro svojega polbrata Absaloma. Amnon hlini bolezen in prosi, da bi mu v strežbo poslali lepo Tamaro. Takrat jo posili in jo, potem ko se mu na vso moč osovraži, skrajno poniževalno nažene. Absalom pa kuje maščevanje in potrpežljivo čaka na pravo priložnost. Kaki dve leti zatem pripravi gostijo, kamor povabi Amnona s še ostalimi kraljevimi sinovi. Ko Amnona vino že dodobra spravi v dobro voljo, ga na Absalomov ukaz nič hudega slutečega pograbijo in umorijo.

18. Po kakšni zvijači se Absalom vrne iz pregnanstva?

 ¹⁸ Iz strahu pred kraljevo nejevoljo Absalom beži v Gesur, kjer tri leta preživi v nekakšnem polpregnanstvu. Medtem pa Joab, poveljnik Davidove vojske, kuje načrte, kako bi dosegel spravo med Davidom in Absalomom. Z neko modrijanko iz Tekue se dogovori, da ta kralju nastavi izmišljeno zgodbo o povračilu, izgonu in kazni. Ko kralj zadevo presodi, se mu ženska razkrije, zakaj je pravzaprav prišla predenj, namreč zaradi kraljevega sina Absaloma, ki gine v gesurskem izgnanstvu. David v tem brž prepozna Joabov načrt, vendar vseeno dovoli, da se njegov sin vrne v Jeruzalem. Pač pa mineta še dve leti, preden kralj privoli, da sme Absalom tudi osebno stopiti predenj.

19. Katera zarota udari zdaj na plano in kako se to izide za Davida?

¹⁹ Kljub srčni dobroti, ki mu jo David tako nakloni, pa začne Absalom kaj kmalu kovati zaroto, da bi se polastil očetovega prestola. Tudi sicer je Absalom med vsemi Izraelovimi junaki daleč najpostavnejši in zaradi tega še bolj stremuški in ošaben. Že samo bujno rastočih las mu vsako leto nastrižejo za kaka 2,3 kilograma. (2. Sam. 14:26, podčrtna opomba v NW) Z vsemi mogočimi zvijačami si Absalom počasi pridobiva srca Izraelovih mož. Naposled zarota udari na plano. Absalom, potem ko mu oče dovoli oditi v Hebron, tam oznani, da se kani upreti, in vsega Izraela pozove, naj se mu pridruži pri vstaji zoper Davida. Ker se na stran njegovega upornega sina steka vse večja množica, David s peščico zvestovdanih privržencev zbeži iz Jeruzalema, med njimi je tudi, nekakšna podoba vseh, Getovec Etaj, ki izjavi: »Kakor resnično Gospod [Jehova, NW] živi in kakor resnično živi moj gospod in kralj: na kraju, kjer bo moj gospod in kralj, bodisi za smrt ali za življenje, tam bo tudi tvoj hlapec!« (15:21)

20., 21. a) Kaj vse se Davidu zgodi na begu in s čim se uresniči Natanovo prerokovanje? b) Kako konča izdajalec Ahitofel?

²⁰ Na begu iz Jeruzalema David zve za izdajstvo enega svojih najzaupnejših svetovalcev, Ahitofela. Zato moli: »Prosim, Gospod, poderi Ahitofelov svet!« (15:31) Zvesto mu vdana duhovnika Sadoka in Abjatarja ter Husaja Arahčana pa pošlje nazaj v Jeruzalem, da bi imeli Absaloma ves čas na očeh in poročali o njegovem početju. Medtem David v pustinji sreča Siba, Mifibosetovega hlapca, ki mu naznani, da njegov gospodar zdaj upa, da bo kraljestvo spet pripadlo Savlovi hiši. Ko se David odpravi naprej, ga Semej iz Savlove hiše preklinja in luča vanj kamenje; vendar David svoje može zadrži, da se ne maščujejo.

²¹ Tačas pa v Jeruzalemu samozvanec Absalom na Ahitofelov predlog občuje z očetovimi priležnicami »pred očmi vsega Izraela«. Tako se uresniči Natanova preroška sodba. (16:22; 12:11) Ahitofel Absalomu tudi svetuje, naj si vzame 12.000 mož in užene Davida v pustinji. Vendar pa Husaj, ki si je medtem že pridobil Absalomovo zaupanje, svetuje drugače. In res: tako kot je David prosil Boga, je Ahitofelov svèt ovržen. Prav po judeževsko Ahitofel razočaran odide domov in se obesi. Husaj pa na skrivnem poroča o Absalomovih načrtih Sadoku in Abjatarju, ki sporočilo potem preneseta Davidu v pustinjo.

22. Kakšna žalost Davidu skali zmago?

²² David tako pridobi toliko časa, da more prečkati Jordan in si v mahanaimskem gozdu izbrati primeren kraj za spopad. Tam razvrsti svoje sile in jim zapove, naj z Absalomom milo ravnajo. Vstajniki utrpijo silovit poraz. Ko Absalom na mezgu beži skozi gosto zaraščeni gozd, se z glavo vklešči v spodnje vejevje velikega drevesa in na lepem obvisi v zraku. Ko ga v tej zagati zaloti Joab, ga králjevi izrecni prepovedi navkljub pokonča. Kako neutolažljivo je Davidovo gorje, ko zve, da je njegov sin mrtev, še predobro odslikuje bridka tožba: »Moj sin Absalom! Moj sin! Moj sin Absalom! O da bi bil vendar jaz umrl namesto tebe! O Absalom, moj sin, moj sin!« (19:1, v NW 18:33)

23. Katere uredbe zaznamujejo Davidovo vrnitev na prestol?

²³ Sklepni dogodki Davidovega kraljevanja (19:2–24:25, v NW od 19:1). David se prepusti bridkemu žalovanju, dokler mu Joab ne zabiča, naj vendarle zopet zasede zakoniti kraljevi položaj. Takrat namesto Joaba postavi na čelo vojske Amasa. Ob vrnitvi ga ljudstvo sprejme z dobrodošlico, med njimi tudi Semej, ki mu David prizanese. Zase se pride postavit tudi Mifiboset, in David njemu in Sibu prisodi enak delež dediščine. Tako se Izrael in Juda pod Davidom še enkrat združita.

24. Kaj se še zgodi v zvezi z Benjaminovim rodom?

²⁴ Težav pa še kar noče biti konec. Benjaminovec Seba se okliče za kralja in jih mnogo odvrne od Davida. Amasa, ki mu David ukaže zbrati može, ki bi zadušili upor, pa prestreže Joab in ga zahrbtno umori. Joab potem prevzame poveljstvo nad vojsko in sledi Sebu do mesta Abele Betmaahe in ga začne oblegati. Po nasvetu neke modre ženske iz mesta Abelčani Seba usmrtijo in Joab se umakne. Še zaradi Savlovega poboja nad Gabaonci in njihove še nemaščevane krvi pa Izrael zajame triletna lakota. Krvno krivdo odpravijo šele, ko usmrtijo sedem sinov iz Savlove hiše. Nekoč pozneje, ko se David zopet zaplete v boj s Filistejci, mu njegov nečak Abisaj le za las reši življenje. Takrat ga njegovi možje zarotijo, naj ne hodi več z njimi v boj, da ne bi ,pogasil Izraelove lučke‘. (21:17) Po tistem se trije njegovi junaki še prav posebej izkažejo, ko uženejo filistejske velikane.

25. Kaj izrekata Davidovi pesmi v nadaljevanju knjige?

 ²⁵ Na tem mestu pisec trga pripoved z Davidovo pesmijo Jehovu, ki teče vzporedno z 18. psalmom, izreka pa zahvalo za rešitev »iz roke vseh njegovih sovražnikov in iz Savlove roke«. V njem David veselo kliče: »Gospod [Jehova, NW] je moja skala, moj grad in moj rešitelj [. . .], ki daje velike zmage svojemu kralju in svojemu maziljencu milost skazuje, Davidu in njegovemu zarodu na veke.« (22:1, 2, 51) Tej sledi še Davidov poslednji spev, v katerem David priznava: »Duh Gospodov [Jehovov, NW] je govoril po meni, njegova beseda je bila na mojem jeziku.« (23:2)

26. Kaj navaja knjiga o Davidovih junakih in s čim David skaže spoštovanje njihovi krvi?

²⁶ V nadaljevanju pretrganega zgodovinskega zapisa pisec našteva Davidove junake, med katerimi so še zlasti imenitni trije. Ti so udeleženi pri pripetljaju, ki se nameri, ko imajo v Betlehemu, Davidovem rodnem kraju, Filistejci svojo predstražo. David si takrat zaželi: »Kdo mi bo dal piti vode iz vodnjaka pri betlehemskih vratih?« (23:15) Na to ti trije junaki vpadejo v filistejski tabor, zajamejo vode iz vodnjaka in jo prinesejo Davidu. David pa je noče piti. Zlije jo na tla in reče: »Nikakor ne, Gospod, da bi to storil! Ali ni to kri mož, ki so šli tja z nevarnostjo svojega življenja?« (23:17) Voda mu torej pomeni toliko kot kri, ki so jo tvegali zanjo. Zatem pa knjiga našteva še 30 največjih junakov Davidove vojske in njihova velika dejanja.

27. S čim se David nazadnje še pregreši? S čim ustavijo kugo, ki jo ta greh porodi?

²⁷ Nazadnje pa se David znova pregreši, ker opravi ljudsko štetje. Ko Boga prosi usmiljenja, mu ta da izbirati med tremi kaznimi: sedemletno lakoto, tremi meseci vojaških porazov in tremi dnevi kuge v deželi. David odvrne: »Rajši pademo Gospodu [Jehovu, NW] v roke; kajti njegovo usmiljenje je veliko. Ljudem pa ne bi rad padel v roke.« (24:14) Kuga pomori po vsej deželi 70.000 ljudi, konča pa se šele, ko David, upoštevajoč Jehovova navodila, dana po Gadu, odkupi od Arevna gumno, na katerem daruje žgalne in mirovne daritve Jehovu.

ZAKAJ KORISTNA

28. Pred čim Druga Samuelova knjiga kar najkrepkeje svari?

²⁸ V Drugi Samuelovi knjigi se vsekakor skriva marsikaj koristnega tudi za današnjega bralca! Tako denimo v karseda živih, življenjsko resničnih barvah odslikuje domala vsa človeška čustva, kar jih poznamo. Tako nas kar najkrepkeje svari pred pogubnimi posledicami stremuštva in maščevalnosti (3:27–30), krive sle po tujem zakonskem partnerju (11:2–4, 15–17; 12:9, 10), izdajstva (15:12, 31; 17:23), zgolj iz strasti poganjajoče ljubezni (13:10–15, 28, 29), prenagljene sodbe (16:3, 4; 19:26–31, v NW 25–30) ter prezira do sočlovekove vdanosti Bogu (6:20–23).

29. Katere svetle zglede pravega dejanja in nehánja nahajamo v Drugi Samuelovi knjigi?

²⁹ Daleč največja koristnost Druge Samuelove knjige pa je v njeni pozitivni plati, v tem da se vzorujemo pri njenih premnogih svetlih zgledih pravega dejanja in nehánja. Pri Davidu se lahko vzorujemo po njegovi izključni vdanosti Bogu (7:22), njegovi ponižnosti pred Bogom (7:18), poveličevanju Jehovovega imena (7:23, 26), pravi miselni drži v času stiske (15:25), iskrenem kesanju za greh (12:13), zvestobi obljubi (9:1, 7), uravnoteženosti v preskušnji (16:11, 12), doslednem zanašanju na Jehova (5:12, 20) ter najglobljem spoštovanju Jehovovih uredb in postavitev (1:11, 12). Kdo bi se potem še čudil, da Sveto pismo Davidu pravi »mož po [Jehovovem] srcu«! (1. Sam. 13:14)

30. Naobrnitev in zglede katerih načel navaja Druga Samuelova knjiga?

³⁰ V Drugi Samuelovi knjigi nahajamo tudi naobrnitev prenekaterega biblijskega načela. Med njimi so na primer načelo skupnostne odgovornosti (2. Sam. 3:29; 24:11–15), načelo, da zato, ker ima kdo dober namen, Božje zahteve ne veljajo nič manj (6:6, 7), da je to, kdo je komu glava v Jehovovem teokratičnem redu, treba spoštovati (12:28), da je treba kri imeti za sveto (23:17), da je za krvno krivdo potrebna sprava oziroma poravnava (21:1–6, 9, 14), da lahko že en sam moder človek odvrne mnogim veliko hudega (2. Sam. 20:21, 22; Prid. 9:15) ter da mora biti človek Jehovovi organizaciji in njenim predstavnikom zvestovdan »bodisi za smrt ali za življenje«. (2. Sam. 15:18–22)

31. S čim Druga Samuelova knjiga po pričevanjih Krščanskih grških spisov odstira pogled na Božje kraljestvo?

³¹ Predvsem pa Druga Samuelova knjiga kaže tudi naprej, v prihodnost, in nam vsaj oddaleč odstira vso sijajnost Božjega kraljestva, ki ga utrjuje v rokah »Davidovega sina«, Jezusa Kristusa. (Mat. 1:1) To, kar je Bog nekoč prisegel Davidu o obstojnosti njegovega kraljestva (2. Sam. 7:16), Apostolska dela 2:29–36 namreč naobračajo ravno na Jezusa. Da je prerokovanje »Jaz mu bom oče, on mi bo sin« (2. Sam. 7:14) res merilo na Jezusa, kaže Pismo Hebrejcem 1:5. Potrdil pa je to tudi Jehovov glas iz nebes, ki je rekel: »To je moj ljubljeni Sin, zelo sem ga vesel.« (Mat. 3:17; 17:5) Naposled pa je na kraljestveno zavezo z Davidom meril tudi Gabrijel, ko je Mariji o Jezusu rekel: »Ta bo velik in se bo imenoval Sin Najvišjega. Gospod Bog mu bo dal prestol njegovega očeta Davida in kraljeval bo v Jakobovi hiši vekomaj; njegovemu kraljestvu ne bo konca.« (Luka 1:32, 33) Kako vznemirljiva se torej kaže ta obljuba o kraljestvenem Semenu, ko jo gledamo, kako se nam z vsakokratnim novim razpletom vedno bolj razkriva!

[Podčrtne opombe]

[Preučevalna vprašanja]