Preskoči na vsebino

Preskoči na kazalo

Biblijska knjiga številka 11: 1. kraljev

Biblijska knjiga številka 11: 1. kraljev

Biblijska knjiga številka 11: 1. kraljev

Napisal: Jeremija

Kraj nastanka: Jeruzalem in Judovo

Čas nastanka: 580. pr. n. š.

Čas, ki ga zajema: ok. 1040.–911. pr. n. š.

1. a) Kako se je Izraelov presijajni uspeh nazadnje izrodil v klavrno polomijo? b) Zaradi česa lahko kljub vsemu rečemo, da je Prva knjiga kraljev »navdihnjena in koristna«?

DAVID je s svojimi zavojevanji Izraelovo gospostvo nazadnje razširil prav do mej, ki jih je nekoč postavil Bog, se pravi od Evfrata na severu pa do Egiptovske reke na jugu. (2. Sam. 8:3, NW; 1. kra. 4:21, NW, v EI 5:1) Ko je David umrl in je za njim vladal že njegov sin Salomon, sta bila »Juda in Izrael [. . .] številna kakor pesek ob morju; jedli so in pili ter bili dobre volje«. (1. kra. 4:20) In sicer je Salomon vladal silno modro, daleč modreje od sleherne starogrške modrosti. Jehovu je tudi sezidal prečudovit tempelj. Pa vendar je potem ta isti Salomon odpadel, se začel klanjati krivim bogovom. Ko je umrl, se je kraljestvo pretrgalo na dvoje in vrsta zlih kraljev je v Izraelu in Judu, zdaj rivalnima kraljevinama, sejala pogubo, ljudstvo pa je tepla vse hujša nadloga, tako kot je bil napovedal Samuel. (1. Sam. 8:10–18) Izmed 14 kraljev, ki so vladali na Judovem in v Izraelu po Salomonovi smrti in jih popisuje Prva knjiga kraljev, sta se le 2 uspela držati tega, kar je bilo prav v Jehovovih očeh. Ali je takšno pisanje potem sploh kaj »navdihnjeno in koristno«? Je, in to zelo koristno; tega namreč ni težko razbrati iz opominov, prerokovanj in tipskih podob te knjige ter iz tega, kako se ta navezuje na vodilno kraljestveno témo ,vsega Svetega pisma‘.

2. Kako sta iz besedila Prve in Druge knjige kraljev nastala dva knjižna zvitka in iz česa so obe knjigi skompilirali?

2 Knjiga kraljev je bila prvotno en sam zvitek oziroma ena sama knjiga, ki so ji po hebrejsko rekli Melakim (Kralji). Septuagintini prevajalci so ji vzdeli ime Basiléion, »Kraljestva«, in so jo zaradi priročnosti tudi prvič razdelili na dva knjižna zvitka. Pozneje sta knjigi dobili ime Tretja in Četrta knjiga kraljev in takšno poimenovanje jima v katoliških biblijah ostaja še dandanes. Vendar pa sta zdaj veliko splošneje znani pod imenom Prva in Druga knjiga kraljev. Od Prve in Druge Samuelove knjige se razlikujeta po tem, da po imenu navajata poprejšnje zapiske, ki so sestavljalcu knjige rabili za podatkovni vir. Ta isti kompilátor znotraj obeh knjig tako 15-krat omenja »knjigo letopisov Judovih kraljev«, 18-krat »knjigo letopisov Izraelovih kraljev«, prav tako tudi »knjigo Salomonovih letopisov«. (1. kra. 15:7; 14:19; 11:41) Čeprav se je za temi drugimi staroveškimi zapiski izgubila sleherna sled, iz njih nastala navdihnjena kompilacija še vedno ostaja, in to v koristni pripovedi Prve in Druge knjige kraljev.

3. a) Kdo je skoraj zagotovo napisal obe Knjigi kraljev in s čim to utemeljujete? b) Kdaj sta knjigi dokončno nastali in katero dobo zajema Prva knjiga kraljev?

3 Kdo pa je Knjigi kraljev napisal? Glede na to, da je njun poudarek izrecno na delu prerokov, zlasti na Elijevem in Elizejevem, bi to govorilo za to, da je bil pisec tudi sam Jehovov prerok. Glede na jezikovno, kompozicijsko in slogovno podobnost pa bi to namigovalo na istega človeka, ki je napisal tudi Jeremijevo knjigo. Kar nekaj hebrejskih besed in besednih zvez se namreč ne pojavlja v nobeni biblijski knjigi razen v Knjigah kraljev ter v Jeremijevi knjigi. Že, vendar če je Knjigi kraljev napisal Jeremija, zakaj ga potem ti z ničimer ne omenjata? Saj tudi ni treba, da ga, ker njegovo delo zajema že knjiga, ki nosi njegovo ime. Sploh pa je Knjiga kraljev nastala zato, da bi poveličevala Jehovovo ime in njegovo čaščenje, ne pa zato, da bi dvigovala ugled Jeremiju. Tudi sicer sta si Knjiga kraljev in Jeremijeva knjiga bolj ali manj komplementarni, namreč, kar prva izpušča, druga zapolnjuje, in obratno. Imata pa tudi dokaj vzporednih pripovednih odsekov, na primer Druga knjiga kraljev 24:18–25:30 in Jeremijeva knjiga 39:1–10; 40:7–41:10; 52:1–34. Da je Prvo in Drugo knjigo kraljev napisal Jeremija, potrjuje tudi judovsko izročilo. Eno in drugo je nedvomno začel kompilirati v Jeruzalemu, drugo pa je, kot kaže, dokončal okrog 580. pr. n. š. v Egiptu, ker v sklepu knjige omenja pač dogodke iz tega leta. (2. kra. 25:27) Sicer pa Prva knjiga kraljev povzema Izraelovo zgodovino tam, kjer jo Druga Samuelova knjiga končuje, in jo pelje tja do 911. pr. n. š, ko umre Josafat. (1. kra. 22:51, v NW 50)

4. S čim Prvo knjigo kraljev potrjujeta svetna zgodovina in arheologija?

4 Prva knjiga kraljev tudi po pravici zaseda svoje mesto v svetopisemskem kánonu, kar ji priznavajo vse avtoritete. Poleg tega dogodke, ki jih ta knjiga beleži, potrjuje tudi egiptovska in asirska svetna zgodovina. Marsikatero navedbo v knjigi pa potrjuje tudi arheologija. V Prvi knjigi kraljev 7:45, 46 na primer piše, da je dal Hiram uliti bakrene priprave za Salomonov tempelj »v Jordanski dolini [. . .] med Sukotom in Saretanom«. In res so arheologi na kraju staroveškega Sukota pri kopanju odkrili sledove talilništva. * Relief na tempeljskem zidu v Karnaku (staroveških Tebah) pa se hvali z vdorom egiptovskega kralja Šešonka (Sesaka) na Judovo, o katerem sicer pripoveduje Prva knjiga kraljev 14:25, 26. *

5. S čigavim navdihnjenim pričevanjem je izpričana pristnost Prve knjige kraljev?

5 Sicer pa o pristnosti Prve knjige kraljev govori to, da se nanjo sklicujejo drugi biblijski pisci in da so se njena prerokovanja uresničevala. Tako je o dogajanju v zvezi z Elijem in vdovo iz Sarepte Jezus govoril kot o zgodovinski resničnosti. (Luka 4:24–26) O Janezu Krščevalcu pa je rekel, da je to »Elija, ki mora priti«. (Mat. 11:13, 14) S tem je Jezus meril na Malahijevo prerokbo, ki je ravno tako govorila o nečem, kar se je šele moralo zgoditi: »Glejte, pošljem vam Elija, preroka, preden pride dan Gospodov, veliki in strašni!« (Mal. 3:23, v NW 4:5) Za kanoničnost Prve knjige kraljev pa se je Jezus izrekel tudi s tem, da se je sklical na to, kar knjiga govori o Salomonu in o kraljici z juga. (Mat. 6:29; 12:42; primerjaj 1. kraljev 10:1–9.)

VSEBINA PRVE KNJIGE KRALJEV

6. V kakšnih okoliščinah Salomon zasede prestol in kako si utrdi kraljestvo?

6 Salomon zakraljuje (1:1–2:46). Prva knjiga kraljev začenja zgodovino beležiti z Davidom, ki se mu proti koncu 40-letnega kraljevanja že bliža smrt. Njegov sin Adonija ob pomoči poveljnika vojske Joaba in duhovnika Abjatarja kuje zaroto, da bi se polastil kraljestva. Prerok Natan to Davidu naznani in ga posredno spomni, da je za kralja ob svoji smrti že določil Salomona. David zato duhovniku Sadoku naroči, naj Salomona mazili za kralja, ravno ko zarotniki že slavijo Adonijevo nasledstvo. Salomonu še naloži, naj bo močan, naj se skaže moža ter naj vedno hodi po potih Jehova, svojega Boga. Potem David umre in pokopljejo ga v »Davidovem mestu«. (2:10) Ko mine nekaj časa, Salomon Abjatarja obsodi na izgnanstvo, prevratneža Adonija in Joaba pa usmrti. Še pozneje da usmrtiti tudi Semeja, ki ne spoštuje milostnega pogoja, pod katerim mu je prizanešeno. Kraljestvo je zdaj trdno v Salomonovih rokah.

7. Katero Salomonovo molitev Jehova usliši in kaj to prinese Izraelu?

7 Salomonova modra vlada (3:1–5:14, v NW do 4:34). Salomon s poroko s faraonovo hčerjo sklene zvezo oziroma svaštvo z Egiptom. V molitvi pa prosi Jehova za ubogljivo srce, da bi mogel Božjemu ljudstvu soditi s sprevidevnostjo. Ker si torej ne želi dolgega življenja ali bogastva, mu Jehova obljubi, da mu bo naklonil modro in sprevidevno srce, za povrh pa dal še bogastva in slave. Že na začetku svojega kraljevanja Salomon dokaže svojo modrost, ko prideta predenj dve ženski, ki si vsaka zase lastita istega otroka. Salomon ukaže, naj ,razdelijo živega otroka na dvoje‘ in ga vsaki dajo pol. (3:25) Takrat otrokova prava mati milo prosi, češ naj ima otroka kar njena tekmica, da le otroka pustijo živeti. Po tem Salomon prepozna pravo mater in dodeli otroka njej. Zaradi modrosti, ki jo Salomonu daje Bog, ves Izrael živi v blaginji, sreči in varnosti. Od vsepovsod pa prihajajo ljudje poslušat Salomonove modre izreke.

8. a) Kako se Salomon loti tempeljske zidave? Naštejte nekaj njenih značilnosti. b) Kakšne zidave se poloti pozneje?

8 Salomonov tempelj (5:15–10:29, v NW od 5:1). Salomon se še spominja, da je Jehova njegovemu očetu Davidu rekel: »Tvoj sin, ki ga posadim namesto tebe na tvoj prestol, ta naj zida hišo mojemu imenu.« (5:19, v NW 5:5) Zato se Salomon zdaj pripravi. S cedrovino in cipresovino z Libanona, hkrati pa tudi s svojimi mojstri obrtniki, mu pomaga tirski kralj Hiram. Skupaj s Salomonovimi delovnimi vpoklicanci se del pri Jehovovi hiši lotijo četrto leto Salomonovega kraljevanja, v 480. letu po izhodu Izraelcev iz Egipta. (6:1) Na gradbišču ne uporabljajo ne kladiv, ne dlet, ne nikakršnega železnega orodja, ker vse kamne obdelajo in udelajo že v kamnolomu, tako da jih potem na tempeljskem zemljišču samo še skladajo. Vsa tempeljska notranjščina je po stenah obita s cedrovino in po tleh krita s cipresovino, povrh pa vse še lepo prevlečejo z zlatom. Iz oljkovega lesa sklešejo dva kipa kerubov, visoka po deset komolcev (4,45 metra), od enega konca peruti do drugega pa ravno tako po deset komolcev široka; postavijo ju v najnotranjejši predelek. Kerube pa poleg upodobitev palm in cvetnih kit izrezbarijo tudi na tempeljske zidove. Po dobrih sedmih letih krepkega dela ta prekrasni tempelj nazadnje dogradijo. Salomon pa z zidavo še nadaljuje: sebi sezida hišo oziroma palačo, postavi Hišo libanonskega gozda, Stebrno dvorano oziroma preddverje, Prestolno dvorano ter hišo za faraonovo hčer. Napravi tudi dva velika bakrena stebra za vežo (pórtik) Jehovovi hiši, ulito morje za dvorišče, bakrene vozove ter bakrene kotle in zlate tempeljske priprave. *

9. Kako vnos skrinje zaveze v tempelj zaznamuje Jehova z očitnim razodetjem, Salomon pa z molitvijo?

9 Takrat duhovniki zanesejo skrinjo Jehovove zaveze v najnotranjejši prostor, v Presveto, in jo namestijo pod kerubja krila. In ko duhovniki stopijo ven, ,Gospodovo veličastvo napolni hišo Gospodovo‘, tako da duhovniki ne morejo več stati, da bi stregli. (8:11) Takrat Salomon blagoslovi Izraelovo občino ter blagruje Jehova in mu izreče hvalo. Kleče in z dlanmi, odprtimi proti nebu, v molitvi izreka priznanje, da Jehova niti nebes nebesa ne morejo obseči, koliko manj ta zemeljska hiša, ki mu jo je sezidal. Prosi pa, naj Jehova usliši vse, ki se ga bojijo in ki molijo proti tej hiši, še celo inozemca iz daljne dežele naj usliši, »da bodo vsi narodi na zemlji spoznali tvoje ime, te častili kakor tvoje ljudstvo Izrael«. (8:43)

10. S katero obljubo in s katerim preroškim svarilom Jehova odgovori na Salomonovo molitev?

10 Med 14-dnevnim praznovanjem potem Salomon žrtvuje 22.000 govedi in 120.000 ovc. Jehova pa mu naznani, da je njegovo molitev slišal in da je tempelj posvetil, tako da je ,ondi položil svoje ime na veke‘. Če bo torej Salomon vselej vzravnano hodil pred Jehovom, bo prestol njegovega kraljestva obstal. Če pa se bodo Salomon in njegovi sinovi za njim kdaj odrekli Jehovovega čaščenja ter se klanjali drugim bogovom, potem, pravi Jehova, »bom iztrebil Izraela iz dežele, ki sem jim jo dal, in hišo, ki sem jo posvetil svojemu imenu, bom zavrgel izpred svojega obličja, in Izrael bo v pregovor in zasmeh med vsemi ljudstvi. Ta hiša naj postane razvalina.« (9:3, 7, 8)

11. Do kod sežeta Salomonovo bogastvo in modrost?

11 Dvajset let torej traja, da Salomon obe hiši, Jehovovo in kraljevo, postavi do konca. Potem začne po vsem kraljestvu zidati mnoga mesta ter tesati ladje, da bi z njimi trgoval z daljnimi deželami. Tako pride velika modrost, ki jo je Salomonu naklonil Jehova, na uho tudi kraljici iz Sabe, in ta ga pride preskušat z zagonetnimi vprašanji. Ko pa ga sliši govoriti in ko sama vidi blaginjo in srečo njegovega ljudstva, vzklikne: »Niti polovice mi niso povedali.« (10:7) In ker Jehova skazuje Izraelu svojo ljubezen, Salomon prekaša »vse kralje na zemlji po bogastvu in modrosti«. (10:23)

12. a) S čim se Salomon izneveri in kako se že kmalu zaseje seme upora? b) Kaj prerokuje Ahija?

12 Salomonova nezvestoba in smrt (11:1–43). Jehovovi izrecni prepovedi navkljub si Salomon vzame mnogo drugonarodnih žen – 700 žen in 300 priležnic. (5. Mojz. 17:17) Srce se mu izneveri in služiti začne drugim bogovom. Jehova mu zato naznani, da bo kraljestvo odtrgal od njega, ne sicer še v njegovih dneh, temveč v dneh njegovega sina. Kljub temu pa bodo Salomonovi sinovi vladali še enemu delu kraljestva, še enemu rodu poleg Judovega. In Bog začne obujati Salomonu nasprotnike izmed bližnjih narodov, zoper kralja pa se dvigne tudi Jeroboam iz Efraimovega rodu. Temu prerok Ahija napove, da bo zakraljeval desetim Izraelovim rodovom, potem pa mora Jeroboam že brž bežati v Egipt, da si reši golo življenje. Po 40 letih kraljevanja Salomon umre in 997. pr. n. š. zakraljuje njegov sin Roboam.

13. Kako pride ob začetku Roboamove vlade do razcepa v kraljestvu in s čim si skuša Jeroboam zagotoviti kraljevanje?

13 Kraljestvo se razcepi (12:1–14:20). Jeroboam se vrne iz Egipta in se z ljudstvom napoti k Roboamu z zahtevo, naj jim olajša bremena, ki jim jih je naložil Salomon. Roboam, ki rajši posluša mladeniče kot pa moder nasvet izraelskih starešin, pa jim trdo življenje samo še otrdi. Izrael zajame vstaja in ljudstvo si postavi Jeroboama za kralja nad severnimi desetimi rodovi. Roboam, ki mu ostaneta le še Judov in Benjaminov rod, sicer zbere vojsko, da bi upornike potolkel, a se potem na Jehovovo zapoved vendarle obrne. Jeroboam, ki si sezida Sihem v prestolnico, pa se še vedno ne počuti varnega. Strah ga je, da se ljudstvo ne bi vrnilo v Jeruzalem častit Jehova in tako spet prišlo pod Roboamovo oblast. Da bi to preprečil, postavi dve zlati teleti, eno v Danu in eno v Betelu; duhovniških kultnih vodnikov pa si ne izbere iz Levijevega rodu, temveč kar izmed siceršnjega ljudstva. *

14. Katero preroško svarilo govori zoper Jeroboamovo hišo in katere nadloge se zgrnejo nadnjo?

14 Ko Jeroboam ravno žrtvuje na betelskem oltarju, mu Jehova pošlje preroka s svarilom, da misli v Davidovi rodovini obuditi kralja z imenom Josija, ki bo najstrože nastopil zoper ta krivočaščenjski oltar. V potrdilno znamenje se oltar pri tisti priči razpoči. Samega preroka pozneje pokonča lev, ker ne uboga Jehovovega naročila, da ne sme na poslanstvu ne jesti ne piti. Na Jeroboamovo hišo pa se zgrnejo nadloge. Po Jehovovi sodbi mu umre otrok, Božji prerok Ahija pa celo napove, da bo Jeroboamova hiša zato, ker se je s postavitvijo krivih bogov v Izraelu Jeroboam tako hudo pregrešil, docela iztrebljena. Po 22 letih kraljevanja potem Jeroboam umre in namesto njega zakraljuje njegov sin Nadab.

15. Kaj se godi med vlado naslednjih treh kraljev na Judovem?

15 Na Judovem: Roboam, Abiam in Asa (14:21–15:24). Medtem pa pod Roboamom tudi Juda uganja, kar je v Jehovovih očeh hudo: vdaja se mališkemu kultu. Takrat pridere nadenj egiptovski kralj in mu pobere velik del tempeljskih zakladov. Po 17 letih kraljevanja Roboam umre in zakraljuje njegov sin Abiam. Tudi ta greši zoper Jehova in umre že po treh letih kraljevanja. Zdaj zavlada njegov sin Asa; ta pa služi Jehovu s celim srcem in odpravi gnile malike iz dežele. Med Izraelom in Judom se ta čas nenehno bijejo boji; Asa si izgovori pomoč pri Aramu (Siriji) in Izrael se mora hočeš nočeš umakniti. Asa vlada 41 let, nasledi pa ga njegov sin Josafat.

16. Kateri dogodki tačas burijo Izraela in zakaj?

16 V Izraelu: Nadab, Baasa, Ela, Zambri, Tebni, Omri in Ahab (15:25–16:34). Svojat pa takšna! Po komaj dveletnem Nadabovem kraljevanju najprej njega, za njim pa vso Jeroboamovo hišo, pomori Baasa. Tudi on se še kar vdaja krivemu kultu in se bojuje zoper Juda. Jehova pa napove, da bo z Baasovo hišo pometel, tako kot je pometel z Jeroboamovo. Baasa, ki kraljuje 24 let, nasledi njegov sin Ela, ki pa ga že čez dve leti umori njegov služabnik Zambri. Brž ko se ta polasti prestola, pomori vso Baasovo hišo. Ko se to razve, si ljudstvo postavi za kralja Omrija, poveljnika vojske, in prihrumi nad Terso, Zambrijevo prestolno mesto. Ko ta uvidi, da je vse zaman, sam sebi nad glavo zažge kraljévo palačo in umre. Pa se že pojavi nov tekmec za kraljévo oblast, Tebni, ki pa ga Omrijevi privrženci kaj kmalu prevladajo in ubijejo.

17. a) Kaj zaznamuje Omrijevo vlado? b) Zakaj med Ahabovo vlado pravo čaščenje pade tako nizko kot še nikoli?

17 Omri kupi samarijski hrib in si na njem sezida istoimensko mesto, Samarijo. Sicer pa tudi on stopa po Jeroboamovih poteh in draži Jehova z mališkim kultom; sploh je še hujši od vseh svojih predhodnikov. Tako kraljuje 12 let; potem umre in kraljevo oblast dobi njegov sin Ahab. Ta se poroči z Jezabelo, hčerjo sidonskega kralja, in postavi v Samariji oltar Baalu. Tudi sicer v grdobiji prekaša vse, ki so vladali pred njim. Ravno takrat Betelčan Hiel pozida Jeriho za ceno svojega prvorojenca in svojega najmlajšega sina. Še nikoli se ni pravo čaščenje pogreznilo tako nizko kot zdaj.

18. S katerim naznanilom Elija začenja svoje preroštvo v Izraelu in kako povsem nedvoumno pokaže na to, v čem je pravi razlog za Izraelove nadloge?

18 Elijevo preroštvo v Izraelu (17:1–22:40). Nenadoma se na prizorišču pojavi Jehovov sporočevalec: Tesban Elija. * Osupne že njegovo prvo naznanilo kralju Ahabu: »Kakor resnično živi Gospod [Jehova, NW], Izraelov Bog, kateremu služim, ne bo ta leta ne rose ne dežja, razen na mojo besedo.« (17:1) Potem se Elija po Jehovovem naročilu enako nenadno umakne v dolino vzhodno od Jordana. Medtem ko Izraela tare suša, Eliju nosijo živeža krokarji. Ko potok v dolini usahne, pošlje Jehova svojega preroka v Sarepto na Sidonskem. Na račun dobrote, ki jo tam neka vdova skaže Eliju, Jehova čudežno ohranja vdovino pičlo zalogo olja in moke, tako da jima s sinom lakota ne more do živega. Ko potem vdovin sin zboli in umre, ga Jehova na Elijevo prošnjo celo znova oživi. V tretjem letu suše pa Jehova pošlje Elija zopet k Ahabu. Ta Elija obtoži, češ da je on kriv Izraelove nesreče; Elija pa mu pogumno odvrne: »Nisem jaz spravil Izraela v nesrečo, ampak ti in hiša tvojega očeta,« ker namreč lazijo za Baali. (18:18)

19. O čigavem boštvu se zdaj odloča in s čim se izkaže Jehovova vsevišnjost?

19 Elija zato Ahaba pozove, naj zbere vse Baalove preroke na Karmelski gori. Nič več omahovanja med dvojnim naziranjem! Zdaj naj se odloči: Jehova proti Baalu! Tako 450 Baalovih duhovnikov vpričo vsega ljudstva pripravi junca, ga položi na drva na žrtveniku in moli, da bi z neba padel ogenj in daritev použil. Od jutra do poldneva zaman kličejo Baala, medtem ko Elija brije norce iz njih. Na ves glas vpijejo in se zarezujejo z noži, odgovora pa od nikoder! Potem pa v Jehovovem imenu napravi oltar še samotni prerok Elija in pripravi drva ter junca za žrtvovanje. Daritveno žival z drvmi vred dá trikrat zapored dodobra namočiti z vodo, potem pa moli k Jehovu: »Usliši me, Gospod, usliši me, da spozna to ljudstvo, da si ti, Jahve [Jehova, NW], Bog.« Takrat šine z neba ogenj in použije daritev, drva in oltarske kamne s prahom in vodo vred. Ko to vidi ljudstvo, pri priči popada na obraz in pravi: »Jahve je Bog! Jahve je Bog!« (18:37, 39) Smrt Baalovim prerokom! Elija sam poskrbi za njihov poboj, tako da nobeden ne uide. Takrat Jehova pošlje tudi dež in suša v Izraelu se neha.

20. a) Kako se Jehova prikaže Eliju na Horebu in kaj mu tam naroči ter s čim ga potolaži? b) S čim se pregreši Ahab in kakšno hudodelstvo zagreši?

20 Ko za Baalov sramotni poraz izve Jezabela, začne Eliju streči po življenju. Ta zato v strahu beži s služabnikom v pustinjo, kjer ga Jehova napoti na Horeb. Tam se mu Jehova prikaže – ne spektakularno v vetru ali potresu ali ognju, ampak v »tihem, lahnem šumljanju«. (19:11, 12) Jehova mu naroči, naj mazili Hazaela za kralja nad Aramom, Jehuja za kralja nad Izraelom in Elizeja za preroka namesto sebe. Eliju v tolažbo pa pove, da se jih v Izraelu 7000 mož ni poklonilo Baalu. Takoj potem gre Elija mazilit Elizeja, tako da vrže nanj svoj plašč, svoje službeno oblačilo. Ahab zdaj dvakrat premaga Aramce, vendar ga Jehova krepko pograja, ker z njihovim kraljem sklene zavezo, namesto da bi ga ubil. Takrat pride tudi do neljubega zapetljaja z Nabotom: Ahab si namreč poželi njegovega vinograda. Jezabela Nabotu po krivih pričah podtakne krivdo za nekaj, česar ta nikoli ni storil, in ga dá usmrtiti, da se Ahab lahko polasti njegovega vinograda. Resnično neodpustljivo hudodelstvo!

21. a) Kakšen konec naznani Elija Ahabu in njegovi hiši ter kakšnega Jezabeli? b) Katero prerokovanje se uresniči ob Ahabovi smrti?

21 Takrat se zopet pojavi Elija. Ahabu naznani, da bodo na istem kraju, kjer je umrl Nabot, psi lizali tudi njegovo kri in da bo njegovo hišo doletelo tako popolno iztrebljenje kot nekoč že Jeroboamovo in Baasovo. Na jezraelskem polju bodo psi požrli tudi Jezabelo. »Res ni bilo nikogar, ki bi se kakor Ahab zavrgel, da bi delal, kar je hudo v Gospodovih očeh, ker ga je njegova žena Jezabela zapeljala.« (21:25) Ker pa se Ahab, ko sliši Elijeve besede, skrušeno poniža, mu Jehova obljubi, da ne bo nesreče poslal v njegovih dneh, ampak v dneh njegovega sina. Potem pa se Ahab v boju zoper Aram spajdaši z Josafatom, Judovim kraljem, in navzlic izrecnemu odsvetovanju Jehovovega preroka Miheja kralja odrineta v bitko. Ahab zaradi ran, ki mu jih v bitki zadanejo, umre. Ko pri samaríjskem ribniku perejo njegov bojni voz, psi ližejo njegovo kri, tako kot je prerokoval Elija. Namesto njega Izraelu zakraljuje njegov sin Ohozija.

22. Kaj je značilno za Josafatovo vlado na Judovem in kaj za Ohozijevo v Izraelu?

22 Na Judovem kraljuje Josafat (22:41–54, v NW do 53). Josafat, ki je Ahaba spremljal, ko je ta šel v boj zoper Aram, je sicer zvest Jehovu tako kot njegov oče Asa, vendar pa ne odpravi vseh krivočaščenjskih višin. Po 25 letih vladanja umre in za kralja pride njegov sin Joram. Na severu, v Izraelu, pa Ohozija stopa po očetovih stopinjah in draži Jehova z Baalovim kultom.

ZAKAJ KORISTNA

23. V katerem prepričanju in s kakšno spodbudo nas Prva knjiga kraljev potrjuje v zvezi z molitvijo?

23 Božanski pouk Prve knjige kraljev je vsekakor vsestransko koristen. Spomnimo se najprej samo molitvenega motiva, ki v knjigi tolikokrat priplava na površje. Ko se je denimo Salomon znašel iz oči v oči z neznansko odgovornostjo, da naj bi namreč kraljeval Izraelu, je k Jehovu ponižno molil, kot bi bil še otrok. Prosil ga je zgolj sprevidevnosti in ubogljivega srca, pa mu je Jehova poleg zvrhane mere modrosti dal tudi bogastva in slave. (3:7–9, 12–14) Dandanes bodimo tudi mi prepričani, da naše ponižne prošnje za modrost in za vodstvo v Jehovovi službi ne bodo ostale brez uslišanja. (Jak. 1:5) Zmeraj molímo goreče, iz srca, z najglobljo zavestjo in hvaležnostjo za vso Jehovovo dobroto, tako kot je ob posvetitvi templja molil Salomon. (1. kra. 8:22–53) Naša molitev naj vselej nosi pečat trdnega zaupanja in vere v Jehova, tako kot so ta pečat nosile Elijeve molitve, ko je molil v preskušnji ali ko se je znašel iz oči v oči z demonskemu kultu vdanim narodom! Jehova vsem, ki ga iščejo v molitvi, daje vsega potrebnega, da lepše ne bi mogel. (1. kra. 17:20–22; 18:36–40; 1. Jan. 5:14)

24. S katerimi svarilnimi zgledi streže Prva knjiga kraljev in zakaj naj bi bili nanje pozorni zlasti nadzorniki?

24 Nadalje nam knjiga streže s svarilnimi zgledi ljudi, ki se niso ponižali pred Jehovom. Res, kako se »Bog prevzetnim upira«! (1. Pet. 5:5) Takšni so bili: Adonija, ki je mislil, da bo to, kar je sicer po svoji bogovladi postavil Jehova, kar obšel (1. kra. 1:5; 2:24, 25), Semej, ki je mislil, da gre lahko prek dovoljenega in se potem še vrne (2:37, 41–46), Salomon v svojih poznih letih, ko mu je Jehova zaradi nepokorščine poslal nasprotnike za vrat (11:9–14, 23–26) ter Izraelovi kralji, ki so s svojim krivoverstvom drveli v pogubo (13:33, 34; 14:7–11; 16:1–4). Tu je še zla, poželjiva Jezabela, zakulisna sila Ahabovega vladarstva, katere zloglasni zgled je tisoč let pozneje postal tiatirski občini v svarilo: »Vendar ti moram očitati, da trpiš Jezabelo, tisto ženo, ki se razglaša za prerokinjo in uči ter zavaja moje služabnike, naj se predajajo nečistovanju in uživajo malikom darovane jedi.« (Raz. 2:20) Zato morajo nadzorniki svoje občine ohraniti čiste, proste vsakršnih jezabelskih vplivov! (Primerjaj Apostolska dela 20:28–30.)

25. Katera prerokovanja Prve knjige kraljev so se še zlasti vidno uresničila in k čemu nam lahko dandanes pripomore, če si jih dobro zapomnimo?

25 V tem, kako so se uresničevala mnoga prerokovanja, ki jih beleži Prva knjiga kraljev, se jasno kaže tudi Jehovova preroštvena moč. Knjiga denimo beleži izredno, dobrih 300 let vnaprej izrečeno napoved, da bo ravno Josija podrl Jeroboamov betelski oltar. In res je to opravil ravno Josija! (1. kra. 13:1–3; 2. kra. 23:15) Še izrazitejša pa so prerokovanja o Jehovovi hiši, ki jo je sezidal Salomon. Jehova je Salomonu izrecno naznanil, kakšen bo izid, če se mu bo ljudstvo odtegnilo na račun lažnih bogov: da bo Izraela iztrebil iz dežele in zavrgel izpred svojega obličja tudi hišo, ki jo je posvetil svojemu imenu. (1. kra. 9:7, 8) V Drugi kroniški knjigi 36:17–21 beremo o tem, kako grozljivo resnično je bilo to prerokovanje. Po Jezusovi napovedi pa naj bi enaka usoda doletela tudi poznejši tempelj, ki ga je Herod Veliki postavil na istem kraju, in to iz istega razloga. (Luka 21:6) In kako resnična je bila tudi ta napoved! Zapomnimo si torej, kako poguben konec je naposled čakal oboje in zakaj se jim je to zgodilo, to pa naj nam bo v opomin, da moramo vselej hoditi po poteh pravega Boga.

26. Katero spodbudno vnaprejšnjo vizijo Jehovovega templja in Kraljestva ponuja Prva knjiga kraljev?

26 Salomonovi modrosti, blaginji njegovega ljudstva in nasploh veličastvu njegovega kraljestva, s tem pa tudi prekrasni Jehovovi hiši, se je prišla čudit kraljica iz daljne Sabe. Pa je celo Salomon sam Jehovu priznal: »Nebo in nebes nebesa te ne morejo obseči, koliko manj ta hiša, ki sem jo sezidal!« (1. kra. 8:27; 10:4–9) Toliko in toliko stoletij pozneje pa je prišel in se polotil drugačne, duhovne zidave Kristus Jezus, in to zidave, ki se je izrecno navezovala na obnovo pravega čaščenja v Jehovovem velikem duhovnem templju. (Heb. 8:1–5; 9:2–10, 23) Njemu, ki je večji od Salomona, velja Jehovova obljuba: »Utrdil [bom] prestol tvojega kraljestva nad Izraelom za vedno.« (1. kra. 9:5; Mat. 1:1, 6, 7, 16; 12:42; Luka 1:32) Prva knjiga kraljev tako ponuja spodbudno vnaprejšnjo vizíjo veličastnega Jehovovega duhovnega templja in blaginje, veselja ter sijoče sreče, ki navdaja vse, ki prihajajo živet pod Kraljestvo, ki mu modro vlada Jehova po Kristusu Jezusu. Ob vsem tem pa vedno globlje doumevamo pomen pravega čaščenja in Jehovove čudovite kraljestvene naredbe s Semenom na čelu!

[Podčrtne opombe]

^ odst. 4 The International Standard Bible Encyclopedia, 4. zv., 1988, uredil G. W. Bromiley, str. 648.

^ odst. 4 Insight on the Scriptures, 1. zv., str. 149, 952.

^ odst. 8 Insight on the Scriptures, 1. zv., str. 750–51.

^ odst. 13 Insight on the Scriptures, 1. zv., str. 947–48.

^ odst. 18 Insight on the Scriptures, 1. zv., str. 949–50.

[Preučevalna vprašanja]