JOŽEF se ni mogel več zadrževati. Svoje služabnike je nagnal iz sobe. Ko je bil s svojimi brati sam, se je Jožef razjokal. Lahko si mislimo, kako presenečeni so bili njegovi bratje, ker niso vedeli, kaj mu je. Končno jim je povedal: »Jaz sem Jožef! Ali moj oče še živi?«

Bratje so bili tako presenečeni, da niso mogli spraviti iz sebe nobene besede. In bali so se. Toda Jožef jim je rekel: »Stopite sem.« Ko so potem le stopili bliže, jim je rekel: »Jaz sem vaš brat Jožef, ki ste ga prodali v Egipt.«

Jožef je potem prijazno nadaljeval: »Saj niste sami krivi, ker ste me prodali. Bog je bil tisti, ki me je poslal v Egipt, da bi rešil svoje ljudstvo. Faraon me je postavil za vladarja cele dežele. Zato pohitite domov k mojemu očetu in mu to povejte. In recite mu, naj se preseli k meni.«

Nato je Jožef vse svoje brate objel in poljubil. Ko je faraon izvedel, da so prišli Jožefovi bratje, je Jožefu rekel: »Vzamejo naj vozove in gredo po svojega očeta in svoje družine, nato pa naj pridejo nazaj. Dal jim bom najboljšo zemljo v vsem Egiptu.«

To so potem tudi storili. Na sliki lahko vidiš, kako Jožef objema svojega očeta, ki je prišel z vso družino v Egipt.

Jakobova družina se je ta čas zelo povečala. Ko so prišli v Egipt, jih je bilo z Jakobom, njegovimi otroki in vnuki vsega skupaj že sedemdeset. Toda tu so bile še žene in gotovo tudi precej služabnikov. Vsi so se naselili v Egiptu. Imenovali so se Izraelci, ker je Bog Jakobovo ime spremenil v Izrael. Izraelci so postali posebno Božje ljudstvo, kot bomo to še videli.