POGLEJ tegale fantiča, kako se pogovarja s starimi možmi. To so učitelji v Božjem templju v Jeruzalemu. Fantič je pa Jezus. Kar precej je že zrasel. Kako bi tudi ne, saj je star že 12 let.

Učitelji so ostali čisto brez besed, ker Jezus toliko ve o Bogu in o tem, kar je zapisano v Bibliji. Ampak Marije in Jožefa ni nikjer. Le kje sta? Poglejmo.

Vsako leto je pripeljal Jožef svojo družino v Jeruzalem na praznovanje posebnega praznika, ki so mu pravili pasha. Iz Nazareta v Jeruzalem je zelo daleč. In takrat so ljudje povsod šli peš. Tako so iz Nazareta do Jeruzalema hodili kakšne tri dni.

Ampak zdaj ima Jožef že veliko družino. Paziti je treba še na Jezusove mlajše bratce in sestrice. No, tudi tistega leta sta se Marija in Jožef z vsemi otroki po koncu praznovanja odpravila domov v Nazaret. Mislila sta, da je Jezus z njima. Toda ko so se zvečer na poti ustavili, Jezusa ni bilo nikjer. Iskala sta ga med sorodniki in prijatelji, Jezusa pa nikjer. Zato sta se vrnila v Jeruzalem, da bi ga še tam poiskala.

Končno ga najdeta pri učiteljih. Posluša jih in jih vprašuje. Vsi se čudijo Jezusovi modrosti. Marija pa mu reče: »Fant moj, kaj si storil! Z očetom naju je tako skrbelo, ko te nisva mogla najti.«

»Zakaj sta me pa iskala?« ju je vprašal Jezus. »Ali nista vedela, da moram biti v hiši svojega Očeta?«

Da, Jezus je bil rad tam, kjer se je lahko učil o Bogu. Ali naj ne bi tudi mi tako delali? Doma v Nazaretu je Jezus vsak teden hodil na shode, kjer so se pogovarjali o Bibliji. Zdaj pa še mi tako delajmo kot Jezus.