1.–3. a) Katera nesporna resnica je zapisana v Svetem pismu? b) Kako si lahko poiščemo družbo, ki bo na nas dobro vplivala?

LJUDJE smo v nekem smislu podobni gobi – nagnjeni smo k temu, da vsrkamo vse, kar nas obdaja. Zlahka in včasih tudi nehote privzamemo stališča, merila in osebnostne poteze tistih, s katerimi se tesno družimo.

² To, kar govori Sveto pismo, nesporno drži: »Kdor hodi z modrimi, bo postal moder, tistemu, ki se druži z neumnimi, pa se slabo piše.« (Pregovori 13:20) Ta pregovor ne govori o bežnem stiku z ljudmi. Besedna zveza »hoditi z« kaže na daljše druženje. V nekem svetopisemskem priročniku o tej svetopisemski vrstici piše: »Hoditi s človekom namiguje na ljubezen in navezanost.« Ali se strinjate, da radi posnemamo tiste, ki so nam pri srcu? Seveda, na tiste, ki jih imamo radi, se čustveno navežemo, zato lahko na nas močno vplivajo – dobro ali slabo.

³ Da bi ostali v Božji ljubezni, si moramo iskati tako družbo, ki bo na nas dobro vplivala. Kako lahko to storimo? Preprosto povedano, to nam bo uspelo, če bomo ljubili tiste, ki jih ljubi Bog – tako bodo njegovi prijatelji tudi naši prijatelji. Razmislite o naslednjem. Ali bi si  lahko izbrali boljše prijatelje od teh, ki imajo lastnosti, kakršne želi Jehova pri svojih prijateljih? Preiščimo torej, kakšne ljudi ima Bog rad. Če bomo jasno imeli v mislih Jehovovo stališče, bomo bolje vedeli, kako si lahko poiščemo dobro družbo.

4. Zakaj ima Jehova pravico, da je glede prijateljev izbirčen, in zakaj je Abrahamu dejal »moj prijatelj«?

⁴ Jehova je glede prijateljev izbirčen. Mar nima te pravice? Navsezadnje je Vrhovni gospod vesolja in prijateljevanje z njim je največja čast, kar jih je. Kdo so torej lahko njegovi prijatelji? Jehova se zbliža s tistimi, ki mu zaupajo in ki verujejo vanj. Razmislimo na primer o očaku Abrahamu, znanem po svoji izjemni veri. Za očeta verjetno ni večje preizkušnje vere od te, da ga nekdo prosi, naj žrtvuje svojega sina. * Toda Abraham je »tako rekoč že daroval Izaka« in veroval, »da ga je Bog zmožen celo obuditi od mrtvih«. (Hebrejcem 11:17–19) Zaradi tolikšne vere in poslušnosti mu je Jehova ljubeče dejal »moj prijatelj«. (Izaija 41:8; Jakob 2:21–23)

5. Kako Jehova gleda na tiste, ki so mu zvesto poslušni?

⁵ Jehova zelo ceni zvesto poslušnost. Ljubi tiste, ki so mu ne glede na vse pripravljeni ostati zvestovdani. (Beri 2. Samuelova 22:26.) Že v 1. poglavju te knjige smo videli, da je Jehova zelo zadovoljen s tistimi, ki so mu poslušni iz ljubezni. »S poštenimi,« piše v Pregovorih 3:32, »je zaupen«. Tiste, ki zvesto izpolnjujejo  Božje zahteve, Jehova prijazno vabi, da so lahko gostje v njegovem »šotoru«. Prisrčno jih sprejme kot svoje častilce in lahko kadar koli molijo k njemu. (Psalm 15:1–5)

6. Kako lahko kažemo ljubezen do Jezusa in kaj Jehova čuti do tistih, ki ljubijo njegovega Sina?

⁶ Jehova ljubi tiste, ki ljubijo Jezusa, njegovega edinorojenega Sina. Jezus je rekel: »Če me kdo ljubi, bo izpolnjeval mojo besedo. Moj Oče ga bo ljubil, in prišla bova k njemu ter prebivala pri njem.« (Janez 14:23) Kako lahko kažemo, da ljubimo Jezusa? Vsekakor tako, da se držimo njegovih zapovedi, h katerim spada naloga oznanjevanja dobre novice in pridobivanja učencev. (Matej 28:19, 20; Janez 14:15, 21) Ljubezen do Jezusa kažemo tudi tako, da hodimo »natančno po njegovih stopinjah«, torej da ga po svojih najboljših močeh posnemamo v besedah in dejanjih, čeprav smo nepopolni. (1. Petrovo 2:21) Jehova je presrečen, ko vidi, kako se tisti, ki ljubijo njegovega Sina, zaradi te ljubezni trudijo hoditi po Kristusovih stopinjah.

7. Zakaj se je modro spoprijateljiti z Jehovovimi prijatelji?

⁷ Vera, zvestovdanost, poslušnost in ljubezen do Jezusa in njegovih meril – to so nekatere od vrlin oziroma lastnosti, ki jih Jehova pričakuje od svojih prijateljev. Dobro bi se bilo vprašati: Ali te lastnosti in merila kažejo tisti, s katerimi se rad družim? Ali so Jehovovi prijatelji tudi moji prijatelji? To je modro. Tisti, ki razvijajo lastnosti, kakršne ima Bog, in ki goreče oznanjujejo dobro novico o Kraljestvu, lahko na nas dobro vplivajo. Pomagajo nam, da smo odločeni živeti tako, kot ugaja Bogu. (Glej okvir » Kdo je dober prijatelj?«.)

8. S čim je na vas naredilo vtis prijateljstvo med a) Naomi in Ruto? b) tremi mladimi Hebrejci? c) Pavlom in Timotejem?

⁸ V Svetem pismu je opisanih mnogo zgledov, ko je dobra družba na koga odlično vplivala. Berete lahko o Naomi in njeni snahi Ruti, treh mladih neločljivih Hebrejcih v Babilonu ter Pavlu in Timoteju. (Ruta 1:16; Daniel 3:17, 18; 1. Korinčanom 4:17; Filipljanom 2:20–22) Toda ustavimo se za hip še pri enem izjemnem zgledu, prijateljstvu med Davidom in Jonatanom.

9., 10. Na čem je temeljilo prijateljstvo med Davidom in Jonatanom?

⁹ O občutkih, ki jih je Jonatan gojil do Davida potem, ko je ta ubil Goljata, v Svetem pismu piše, da »se je Jonatanova duša navezala na Davidovo dušo, in Jonatan ga je vzljubil kakor svojo dušo«. (1. Samuelova 18:1) Tako se je kljub precejšnji razliki v letih spletlo čvrsto prijateljstvo, ki je trajalo do Jonatanove smrti na bojnem polju. * (2. Samuelova 1:26) Na čem je temeljila močna vez med tema prijateljema?

¹⁰ Davida in Jonatana sta povezovali njuna ljubezen do Boga in močna želja, da bi mu ostala zvesta. Oba sta želela ugajati Bogu. Naklonjena sta si bila zaradi lastnosti, ki sta jih videla drug pri drugem. Na Jonatana sta nedvomno naredila vtis pogum in gorečnost mladeniča, ki je neustrašno branil Jehovovo ime. David pa je vsekakor spoštoval tega starejšega moškega, ki je zvestovdano podpiral Jehovovo ureditev in nesebično postavljal Davidovo  dobro pred svoje lastno. Razmislite na primer, kaj se je zgodilo, ko se je David znašel v zelo hudi stiski. Moral je bežati in se skrivati po pustinji, ker ga je besno preganjal hudoben Jonatanov oče, kralj Savel. Jonatan je pokazal neverjetno zvestovdanost, ko je prevzel pobudo ter šel »k Davidu [. . .], da bi mu okrepil zaupanje v Boga«. (1. Samuelova 23:16) Zamislite si, kako se je  moral počutiti David, ko je prišel k njemu njegov dragi prijatelj, ga podprl in spodbudil! *

11. Kaj se o prijateljstvu naučite iz zgleda Jonatana in Davida?

¹¹ Kaj se naučimo iz Jonatanovega in Davidovega zgleda? Predvsem to, da je za prijatelje najpomembnejše, da imajo enake duhovne vrednote. Ko se zbližamo s tistimi, ki imajo enako prepričanje kot mi, enake moralne vrednote in enako željo, da bi ostali zvesti Bogu, se lahko pogovarjamo o mislih, občutkih in izkušnjah, ki nas  spodbujajo in krepijo. (Beri Rimljanom 1:11, 12.) Take duhovno naravnane prijatelje najdemo med sočastilci. Ali to pomeni, da je vsak, ki prihaja na shode v kraljestveno dvorano, tudi že dobra družba? Ne, ni nujno.

12., 13. a) Zakaj moramo tudi med sokristjani izbirati, s kom se bomo družili? b) S katerim izzivom so se spoprijemale občine v prvem stoletju in pred čim je zato Pavel resno svaril?

¹² Celo v občini moramo biti izbirčni, če si želimo duhovno krepilne družbe. Ali naj bi nas to presenečalo? Pravzaprav ne. Nekateri kristjani morda potrebujejo dlje časa, da postanejo duhovno zreli, enako kot nekateri sadeži na drevesu dozorijo kasneje. Potemtakem so v vsaki občini kristjani, ki so različno duhovno zreli. (Hebrejcem 5:12–6:3) Do novih oziroma šibkejših smo seveda potrpežljivi in jih imamo radi, saj jim želimo pomagati, da bi se duhovno okrepili. (Rimljanom 14:1; 15:1)

¹³ Tu in tam se lahko v občini zgodi kaj takega, zaradi česar moramo paziti, s kom se družimo. Nekateri se morda začnejo neprimerno vesti. Drugi lahko pričnejo kazati zagrenjenega ali pritoževalnega duha. Podobno so doživljale tudi občine v prvem stoletju n. št. Večina takratnih kristjanov je bila zvesta, nekateri pa se niso primerno vedli. V korintski občini je bilo nekaj takih, ki niso zagovarjali določenih krščanskih naukov, zato je apostol Pavel posvaril občino: »Nikar se ne dajte zavesti! Slaba družba pokvari dobre navade.« (1. Korinčanom 15:12, 33) Pavel je posvaril Timoteja, da so lahko celo med sokristjani taki, ki se ne vedejo primerno, in mu dejal, naj se teh ogiba in naj ne prijateljuje z njimi. (Beri 2. Timoteju 2:20–22.)

14. Kako lahko upoštevamo načelo glede družbe, ki ga najdemo v Pavlovih svarilih?

 ¹⁴ Kako lahko upoštevamo načelo iz Pavlovih svaril? Tako, da v občini ali zunaj nje nimamo tesnih stikov s tistimi, ki bi lahko slabo vplivali na nas. (2. Tesaloničanom 3:6, 7, 14) Varovati moramo svojo duhovnost. Ne pozabimo, da smo kakor goba in vase hitro vsrkamo stališča in merila svojih tesnih prijateljev. Prav kakor ne moremo pričakovati, da se bo goba, ki bi jo namočili v kis, prepojila z vodo, se tudi mi ne moremo družiti z ljudmi, ki širijo negativen vpliv, in pričakovati, da bomo privzeli njihove pozitivne lastnosti. (1. Korinčanom 5:6)

15. Kaj lahko storite, da bi v občini našli duhovno naravnane prijatelje?

¹⁵ Veseli pa smo, da imamo vseeno veliko možnosti, da med sočastilci najdemo dobro družbo. (Psalm 133:1) Kako je mogoče v občini najti duhovno naravnane prijatelje? Ko pri sebi razvijate lastnosti, ki so všeč Bogu, in hodite po njegovih poteh, bo to gotovo k vam pritegnilo tiste, ki se trudijo delati enako. Hkrati pa boste morda morali narediti nekaj praktičnih korakov in se potruditi, da bi spletli nova prijateljstva. (Glej okvir » Kako si pridobimo dobre prijatelje«.) Poiščite tiste, ki imajo lastnosti, kakršne si želite tudi vi. Ravnajte se po svetopisemskem nasvetu in se »razširite«, tako da navežete prijateljske stike s soverniki ne glede na njihovo raso, narodnost ali kulturo. (2. Korinčanom 6:13; beri 1. Petrovo 2:17.) Ne omejujte se samo na prijatelje, ki so enako stari kakor vi. Spomnite se, da je bil Jonatan veliko starejši od Davida. Mnogi starejši lahko zelo obogatijo prijateljstvo s svojimi izkušnjami in modrostjo.

16., 17. Zakaj ne bi smeli zapustiti občine, če nas tako ali drugače prizadene kak sočastilec?

¹⁶ V občini so ljudje, ki imajo najrazličnejše osebnostne poteze in izhajajo iz zelo različnih okolij, zato lahko tu in tam pride do težav. Sovernik lahko reče ali stori kaj, kar nas prizadene. (Pregovori 12:18) Včasih lahko problemi nastanejo zaradi osebnostnih razlik, nesporazumov ali različnih mnenj. Ali se bomo ob takih težavah spotaknili in se oddaljili od občine? Če iz vsega srca ljubimo Jehova in tiste, ki jih ljubi on, tega ne bomo storili.

¹⁷ Jehova si kot naš Stvarnik in tisti, ki nam omogoča, da živimo, zasluži našo ljubezen in popolno vdanost. (Razodetje 4:11) Prav je tudi, da zvesto podpiramo občino, ki jo on z veseljem uporablja. (Hebrejcem 13:17) Če  nas torej sočastilec tako ali drugače prizadene ali razočara, ne bomo iz protesta zapustili občine. Le kako bi lahko to storili? Saj nas ni užalil Jehova. Našega Boga tako ljubimo, da nikoli ne bi mogli obrniti hrbta niti njemu niti njegovemu ljudstvu! (Beri Psalm 119:165.)

18. a) Kako si lahko prizadevamo za mir v občini? b) Kako bomo blagoslovljeni, če bomo odpustili, ko imamo za to upravičen razlog?

¹⁸ Ljubezen do sočastilcev nas žene, da si prizadevamo za mir v občini. Jehova od tistih, ki jih ljubi, ne pričakuje popolnosti, zato je tudi mi ne bi smeli pričakovati. Ljubezen nas spodbuja, da spregledamo manjše prestopke in se spomnimo, da smo vsi nepopolni in delamo napake. (Pregovori 17:9; 1. Petrovo 4:8) Ljubezen nam tudi pomaga, da velikodušno odpuščamo. (Kološanom 3:13) Tega nasveta ni vedno lahko udejanjati. Če dopustimo, da nas prevzamejo negativna čustva, smo na dobri poti, da bi gojili zamero in morda mislili, da s svojo jezo nekako kaznujemo žalivca. V resnici pa s pestovanjem zamere škodujemo sami sebi. Če bomo odpustili, ko imamo za to upravičen razlog, nas bo Jehova bogato blagoslovil. (Luka 17:3, 4) Notranje bomo pomirjeni, naše srce bo spokojno, ohranili bomo mir v občini, in kar je najpomembnejše, obvarovali bomo svoj odnos z Jehovom. (Matej 6:14, 15; Rimljanom 14:19)

19. Kdaj moramo z nekom pretrgati stike?

¹⁹ Včasih se nas zaprosi, naj s kom iz občine pretrgamo stike. To se zgodi takrat, ko je kdo izobčen, ker je neskesano kršil Božji zakon, ko kdo s širjenjem krivih naukov kaže, da zavrača pravo čaščenje, ali ko se kdo sam razdruži. Božja Beseda nam odkrito pove, naj se s takimi  nehamo družiti. * (Beri 1. Korinčanom 5:11–13; 2. Janezovo 9–11.) Resnično je lahko izziv, če se moramo ogibati nekoga, ki je bil morda naš prijatelj ali je celo naš sorodnik. Ali bomo zavzeli trdno stališče in tako pokazali, da nam je od vsega najpomembnejša zvestovdanost Jehovu in njegovim pravičnim zakonom? Ne pozabimo, da Jehova zelo ceni zvestovdanost in poslušnost.

20., 21. a) Zakaj je izobčenje ljubeča priprava? b) Zakaj je pomembno, da modro izbiramo svojo družbo?

²⁰ Izobčenje je res ljubeča Jehovova priprava. Zakaj lahko to rečemo? Izobčenje neskesanega grešnika je izraz ljubezni do Božjega svetega imena in vsega, kar to ime predstavlja. (1. Petrovo 1:15, 16) Z izobčenjem ostaja občina varen pristan. Zvesti člani so zaščiteni pred škodljivim vplivom namernih grešnikov. V miru lahko naprej častijo Jehova, saj vedo, da so v občini na varnem pred tem hudobnim svetom. (1. Korinčanom 5:7; Hebrejcem 12:15, 16) Z odločnim discipliniranjem je prestopniku izkazana ljubezen. Morda ga bo ravno ta ukrep streznil in bo uvidel, da mora spremeniti svoje stališče in napraviti potrebne korake, da se vrne k Jehovu. (Hebrejcem 12:11)

²¹ Dejstvo je, da lahko naši prijatelji zelo vplivajo na nas in nas oblikujejo. Zato je pomembno, da modro izbiramo svojo družbo. Če bodo Jehovovi prijatelji tudi naši prijatelji in če bomo ljubili tiste, ki jih ljubi Bog, bomo v najboljši družbi. To, česar se bomo od njih navzeli, nam bo pomagalo, da bomo izpolnili, kar smo si v življenju zadali za cilj, namreč da bomo ugajali Jehovu.