1., 2. Zakaj je ljubeč oče zadovoljen, ko vidi, da ga sin uboga, in kako njegovi občutki ob tem odsevajo Jehovove občutke?

 OČE gleda skozi okno in opazuje svojega malega sina, kako se igra s prijatelji. Nenadoma se žoga z dvorišča odkotali na cesto. Fantek gleda za žogo, ker bi jo rad dobil nazaj. Eden njegovih prijateljev mu pravi, naj steče po njo, ampak on odkima. »Ne smem,« pravi. Oče se zadovoljno nasmehne.

² Zakaj je oče tako zadovoljen? Ker je sinu naročil, naj ne hodi sam na cesto, in zdaj vidi, da ga uboga, čeprav ne ve, da ga oče gleda. Sin se uči biti poslušen in je zaradi tega zaščiten. Ta oče čuti enako kot naš nebeški Oče, Jehova. Bog ve, da ne moremo ostati zvesti in dočakati čudovite prihodnosti, ki nam jo je pripravil, če se ne naučimo zaupati vanj in ga ubogati. (Pregovori 3:5, 6) Da bi se tega naučili, nam je poslal odličnega učitelja.

3., 4. V kakšnem smislu se je Jezus »naučil poslušnosti« in »postal popoln«? Ponazori.

³ Sveto pismo nam o Jezusu pove nekaj presenetljivega: »Čeprav je bil Božji sin, se je iz tega, kar je pretrpel, naučil poslušnosti. In ko je postal popoln, je vsem, ki so mu poslušni, omogočil, da bodo za večno rešeni.« (Hebrejcem 5:8, 9) Ta Sin je pred svojim prihodom na zemljo že zelo dolgo živel v nebesih. Videl je, kako so Satan in drugi uporni angeli postali neposlušni, ampak on se jim ni nikoli pridružil. Navdihnjena prerokba glede njega pravi: »Jaz se nisem upiral.« (Izaija 50:5) Kako bi se torej lahko besede, da se je »naučil poslušnosti«, nanašale  nanj, ko pa je bil vedno poslušen? Kako je lahko »postal popoln«, ko pa je že bil popolno stvarjenje?

⁴ Razmislimo o naslednji ponazoritvi. Vojak ima železen meč, ki je popolno oblikovan in izvrstno izdelan, ampak ni bil še nikoli uporabljen v boju. Toda zdaj ga zamenja za meč, ki je izdelan iz močnejšega materiala, iz prekaljenega jekla. Poleg tega se je ta novi meč že izkazal v boju. Ali ni to pametna menjava? Podobno je bil Jezus vedno poslušen, preden je prišel na zemljo. Ampak ko se je vrnil v nebesa, je bila njegova poslušnost povsem drugačne kakovosti. Zdaj je bila preizkušena, prekaljena v preizkušnjah, na katere Jezus v nebesih ne bi mogel nikoli naleteti.

5. Zakaj je bilo tako pomembno, da Jezus ostane poslušen, in kaj bomo obravnavali v tem poglavju?

⁵ Da bi Jezus izpolnil namen, zaradi katerega je prišel na zemljo, je bilo nujno, da je poslušen. Jezus je kot »zadnji Adam« prišel z namenom, da naredi to, kar je našemu praočetu spodletelo – da ostane poslušen Bogu Jehovu tudi v preizkušnji. (1. Korinčanom 15:45) Ampak Jezus ni poslušal Jehova samo iz občutka dolžnosti. On je bil poslušen z vsem svojim umom, srcem in dušo. Svojega Očeta je ubogal z veseljem. Izpolnjevanje njegove volje mu je bilo pomembnejše od hrane! (Janez 4:34) Kaj nam bo pomagalo, da bomo poslušni tako kot Jezus? Poglejmo si najprej, kaj je njega motiviralo, da je bil poslušen. Če bomo imeli enake motive kot on, nam bo to pomagalo, da se bomo uprli skušnjavam in izpolnjevali Božjo voljo. Nato bomo pogledali, kako smo lahko nagrajeni, če smo poslušni, kakor je bil Kristus.

6., 7. Zakaj je bil Jezus poslušen?

⁶ Jezus je bil iz srca poslušen. Kot smo izvedeli v 3. poglavju, je bil ponižnega srca. Ošabnost navaja ljudi k  temu, da prezirajo poslušnost. Ponižnost pa posamezniku pomaga, da Jehova rade volje uboga. (2. Mojzesova 5:1, 2; 1. Petrovo 5:5, 6) Jezusa pa je k poslušnosti spodbujalo tudi to, kar je ljubil, in to, kar je sovražil.

⁷ Jezus je bolj kot vse drugo ljubil svojega nebeškega Očeta, Jehova. O tej ljubezni bomo podrobneje govorili v 13. poglavju. Jezus je Jehova tako močno ljubil in tako globoko spoštoval, da se je bal, da mu s čim ne bi ugajal. Spoštljiv strah pred Bogom je bil eden od razlogov, zakaj so bile Jezusove molitve uslišane. (Hebrejcem 5:7) Tudi kot vladar Božjega kraljestva kaže globoko spoštovanje do Jehova in mu želi vedno ugajati. (Izaija 11:3)

8., 9. Kaj je Jezus čutil do pravičnosti in hudobnosti ter kako je to pokazal?

⁸ Ljubiti Jehova pomeni tudi sovražiti, kar on sovraži. Ena od prerokb o Mesijanskem kralju pravi: »Ljubil  si pravičnost in sovražil hudobnost. Zato te je Bog, tvoj Bog, mazilil z oljem veselja bolj kot druge kralje.« (Psalm 45:7) Izraz »drugi kralji« se nanaša na ostale kralje v rodbinski liniji kralja Davida. Ko je bil Jezus maziljen za kralja, se je veselil bolj kot kateri koli kralj pred njim. Zakaj? Ker mu je Jehova dal boljšo nagrado in njegova vlada bo ljudem prinesla blagoslove, ki se ne bodo nikoli končali. Ker ima rad, kar je pravično, in sovraži, kar je hudobno, je v vsem poslušen Bogu in Bog ga je zato nagradil.

⁹ Kako je Jezus pokazal, kaj čuti do pravičnosti? Na primer, ko so njegovi sledilci upoštevali navodila glede oznanjevanja in bili zato blagoslovljeni, je bil zelo vesel. (Luka 10:1, 17, 21) Kako pa je pokazal, kaj čuti do hudobnosti? Na primer, ko so bili Jeruzalemčani vedno znova neposlušni in se niso odzvali na njegovo ljubečo pomoč, se je razjokal. (Luka 19:41, 42) V obeh primerih je pokazal močna čustva.

10. Kaj naj bi čutili glede pravičnega in napačnega ravnanja ter kaj nam bo pomagalo tako čutiti?

¹⁰ Poglobljeno premišljevanje o Jezusovih čustvih nam lahko pomaga, da ga posnemamo in ubogamo Jehova iz pravih motivov. Čeprav smo nepopolni, se lahko naučimo iskreno ljubiti to, kar je dobro, in sovražiti to, kar je slabo. Jehova moramo v molitvi prositi, naj nam pomaga, da bi čutili enako kot On in njegov Sin. (Psalm 51:10) Obenem se moramo izogibati vsega, kar bi lahko slabo vplivalo na naša čustva. Zelo pomembno je, da skrbno izbiramo razvedrilo in družbo. (Pregovori 13:20; Filipljanom 4:8) Če so naši motivi podobni Kristusovim, Jehovu ne bomo poslušni samo iz občutka dolžnosti. Želeli bomo delati, kar je prav, ker nas k temu spodbuja ljubezen. Napačnega ravnanja se bomo ogibali zato, ker ga sovražimo, ne pa zato, ker bi se bali, da bi nas zalotili.

11., 12. a) Kaj se je zgodilo kmalu po Jezusovem krstu? b) S čim je Satan najprej skušal Jezusa in katero zvito taktiko je izbral?

¹¹ To, kako močno Jezus sovraži greh, je bilo preizkušeno kmalu po njegovem krstu. Ko je bil v pustinji že 40 dni brez hrane, je k njemu prišel Satan, da bi ga skušal. Bodi pozoren, kako zvit je bil Hudič. (Matej 4:1–11)

¹² Satan je najprej rekel: »Če si Božji sin, zapovej tem kamnom, naj postanejo hlebci kruha.« (Matej 4:3) Kako se je Jezus počutil po tem dolgem postu? Sveto pismo pove, da je bil »zelo lačen«. (Matej 4:2) Satan je to vedel in je želel izkoristiti naravno željo po hrani, da bi ga preizkusil. Bodi pozoren tudi na to, da je Satan zbadljivo rekel »Če si Božji sin«, čeprav je vedel, da je Jezus »prvorojenec vsega, kar je ustvarjeno«. (Kološanom 1:15) Vendar Jezus ni dovolil, da bi zaradi Satanovega provociranja bil neposlušen. Vedel je, da Bog ne želi, da svojo moč izkorišča v sebične namene. Zato tega, kar mu je rekel Satan, ni hotel storiti. S tem je pokazal, da se ponižno zanaša na to, da bo Jehova skrbel zanj in ga vodil v življenju. (Matej 4:4)

13.–15. a) S čim je Satan skušal Jezusa drugič in tretjič ter kako se je Jezus odzval? b) Kako vemo, da je moral biti Jezus vedno pripravljen na Satanove napade?

¹³ Ko je Satan Jezusa drugič skušal, ga je odpeljal na vrh tempeljskega obzidja. Zvito je izkrivljal Božjo Besedo in Jezusu rekel, da naj na ljudi naredi vtis tako, da se vrže z obzidja in ga bodo rešili angeli. Če bi množice v templju videle takšen čudež, ali bi potem kdo sploh lahko podvomil, da je Jezus obljubljeni Mesija? Ali si ne bi Jezus prihranil veliko težav, če bi ga množice na temelju takšnega razkazovanja sprejele za Mesija? Morda. Ampak Jezus je vedel, da Jehova želi, da je ponižen, ne pa da bi ljudje vanj verjeli zaradi spektakularnega razkazovanja.  (Izaija 42:1, 2) Jezus spet ni hotel biti neposlušen Jehovu. Slava ga ni zanimala.

¹⁴ Kaj pa oblast? Satan je v svojem tretjem poskusu Jezusu ponudil vsa kraljestva sveta, če bi ga ta vsaj enkrat počastil. Ali si je Jezus vzel čas, da bi resno razmislil o Satanovi ponudbi? »Poberi se, Satan!« je rekel in dodal: »V Svetih spisih piše: ‚Svojega Boga Jehova časti in samo njemu služi.‘« (Matej 4:10) Jezus ne bi nikoli častil kakega drugega boga. Nikoli ne bi bil neposlušen Jehovu, zato da bi dobil moč ali oblast.

¹⁵ Ali je Satan odnehal? Ko mu je Jezus rekel, naj se pobere, je to storil. Ampak iz Lukovega evangelija izvemo, da se je »umaknil od njega do drugega primernega časa«. (Luka 4:13) In res, Satan je do konca Jezusovega življenja na zemlji iskal različne priložnosti, da bi ga skušal. Sveto pismo pove, da je bil Jezus »v vseh pogledih preizkušen«. (Hebrejcem 4:15) Torej je moral biti vedno pripravljen na Satanove napade in enako bi morali biti tudi mi.

16. Kako Satan preizkuša današnje Božje služabnike in kako se lahko upremo njegovim skušnjavam?

¹⁶ Satan tudi danes preizkuša Božje služabnike. Na žalost pa smo zaradi svoje nepopolnosti pogosto lahka tarča. Satan zvito izkorišča človekovo nagnjenost k sebičnosti, ošabnosti in želji po oblasti. Zato nas pogosto skuša ujeti v past materializma. Pomembno je, da si vzamemo čas in se iskreno preiščemo. Dobro je, da premišljujemo o besedah iz 1. Janezovega 2:15–17. Pri tem se lahko vprašamo, ali so želje grešnega telesa, želja po materialnih stvareh in želja, da bi naredili vtis na druge, ohladile našo ljubezen do nebeškega Očeta. Ne smemo pozabiti, da so temu svetu, kakor tudi njegovemu vladarju Satanu, šteti dnevi. Uprimo se Hudiču, ko nas skuša zvito  zvabiti v greh! Naj nam bo za zgled naš Gospodar, ki »ni nikoli ničesar zagrešil«. (1. Petrovo 2:22)

17. Kako je Jezus gledal na poslušnost Očetu in kaj morda nekateri menijo?

¹⁷ Jezus je vedno ubogal Jehova. Rekel je: »Vedno delam tisto, kar mu je všeč.« (Janez 8:29) To pokaže, da poslušnost Jehovu pomeni več kot samo to, da se ogibamo greha. Zajema tudi to, da delamo, kar Jehova zapoveduje. Poslušnost je bila Jezusu vir velikega veselja. Seveda bodo morda nekateri ugovarjali, da je bilo Jezusu lažje biti poslušen. Morda mislijo, da je bil odgovoren samo Jehovu, ki je popoln, medtem ko moramo mi pogosto ubogati nepopolne ljudi, ki jim je zaupana oblast. Ampak v resnici je bil Jezus poslušen tudi nepopolnim ljudem, ki so imeli oblast.

18. Kakšen zgled v poslušnosti je dal Jezus v svojem otroštvu?

¹⁸ Ko je Jezus odraščal, je bil pod oblastjo svojih nepopolnih človeških staršev, Jožefa in Marije. Verjetno je bolj kot drugi otroci opazil napake staršev. Ali se je zaradi tega svojima staršema upiral in jima ukazoval, kako naj skrbita za družino, čeprav mu Bog ni dal te pravice? V Luku 2:51 piše, da jima je bil 12-letni Jezus poslušen. S poslušnostjo Jožefu in Mariji je dal odličen zgled mladim kristjanom, ki se trudijo ubogati in spoštovati svoje starše. (Efežanom 6:1, 2)

19., 20. a) V kakšnih posebnih okoliščinah je bil Jezus poslušen nepopolnim ljudem? b) Zakaj bi današnji pravi kristjani morali biti poslušni tistim, ki vodijo v občini?

¹⁹ Jezus je bil poslušen nepopolnim ljudem celo v okoliščinah, v katerih se današnji pravi kristjani nikoli ne bodo znašli. Razmislimo, v kakšnem posebnem obdobju je živel. Judovska verska ureditev s svojim templjem v Jeruzalemu  in duhovništvom je dolga stoletja uživala Jehovovo naklonjenost. Toda prišel je čas, da jo Jehova odstrani in nadomesti s krščansko občino. (Matej 23:33–38) Medtem so mnogi verski voditelji učili neresnice, ki so izvirale iz grške filozofije. V templju se je pokvarjenost tako razširila, da je Jezus to hišo imenoval »razbojniška jama«. (Marko 11:17) Ali je Jezus zaradi tega nehal hoditi v tempelj in sinagoge? Ne! Jehova je še vedno uporabljal to ureditev za čaščenje. Dokler ni posredoval in vpeljal sprememb, se je Jezus poslušno udeleževal tempeljskih praznikov in hodil v sinagogo. (Luka 4:16; Janez 5:1)

²⁰ Jezus je bil poslušen, tudi ko so čaščenje Jehova vodili pokvarjeni verski voditelji. Koliko bolj bi morali biti poslušni današnji pravi kristjani, saj živimo v času, ko je čisto čaščenje obnovljeno. Bog nam zagotavlja, da ne bo nikoli dovolil, da bi Satan kvarno vplival na njegovo ljudstvo. (Izaija 2:1, 2; 54:17) Res je, da so vsi v krščanski občini nepopolni in grešijo. Ampak ali naj bi pomanjkljivosti drugih uporabili kot izgovor za neposlušnost Jehovu, morda tako da bi nehali hoditi na krščanske shode ali pa bi kritizirali starešine? Nikakor ne! Raje iz vsega  srca podpiramo tiste, ki vodijo v občini. Poslušnost kažemo tako, da obiskujemo krščanske shode in zbore ter upoštevamo svetopisemske nasvete, ki jih tam slišimo. (Hebrejcem 10:24, 25; 13:17)

21. Kako se je Jezus odzval, ko so ljudje pritiskali nanj, naj ne uboga Boga, in kako se lahko zgledujemo po njem?

²¹ Jezus ni nikomur dovolil, da bi ga odvrnil od poslušnosti Jehovu, tudi dobronamernim prijateljem ne. Na primer, apostol Peter je skušal svojega Gospodarja prepričati, da mu ni treba trpeti in umreti. Čeprav je Peter imel dobre namene, njegov nasvet ni bil v skladu z Jehovovo voljo, zato ga je Jezus odločno zavrnil. (Matej 16:21–23) Naši sorodniki imajo pogosto dobre namene, ko nas prepričujejo, naj ne ubogamo Božjih zakonov in načel. Ko se to zgodi, posnemamo Jezusa in ubogamo »Boga, ne pa ljudi«. (Apostolska dela 5:29)

22. Na katero vprašanje je Jezus priskrbel odgovor in kako?

²² Ko je Jezus zrl smrti v oči, je bil to najtežji preizkus njegove poslušnosti. V tem težkem dnevu se je »naučil poslušnosti« v polnem pomenu besede. Izpolnil je Očetovo voljo, ne pa svoje. (Luka 22:42) Prestal je preizkušnjo in postal popoln zgled v značajnosti. (1. Timoteju 3:16) S tem je priskrbel odgovor na vprašanje, ki ga je Satan zastavil že dolgo nazaj: Ali lahko popoln človek ostane poslušen Jehovu tudi v preizkušnji? Adamu in Evi je pri tem spodletelo. Toda potem je prišel Jezus in s svojim življenjem pokazal, da je mogoče ostati poslušen. Kot najmogočnejše Jehovovo stvarjenje je bil Jehovu poslušen tudi, ko ga je to drago stalo.

23.–25. a) Kako sta povezani poslušnost in značajnost? Ponazori. b) O čem bomo govorili v naslednjem poglavju?

²³ Ko ubogamo Jehova, pokažemo, da ga imamo radi in  da mu želimo biti zvesti v vsem. Jezus je ubogal Jehova in s tem pokazal, da ga ima zelo rad. S svojo poslušnostjo je vsemu človeštvu zagotovil blagoslove. (Rimljanom 5:19) Jehova je Jezusa bogato nagradil. In tudi nas bo nagradil, če bomo ubogali našega Gospodarja, Kristusa. Tisti, ki so poslušni Kristusu, »bodo za večno rešeni«. (Hebrejcem 5:9)

²⁴ Značajnost pa je že sama po sebi nagrada. V Pregovorih 10:9 piše: »Kdor ravna značajno, ne bo živel v strahu.« Vsako dejanje poslušnosti je pomembno. Če ponazorimo: Zvestoba Jehovu je podobna gradnji velike hiše, narejene iz opek. Vsakič ko ubogamo Jehova, dodamo opeko. Ena opeka se morda zdi nepomembna, ampak vsaka ima svoje mesto in svojo vrednost. In ko so položene druga zraven druge, nastane nekaj veliko vrednejšega. Podobno je z našo poslušnostjo: ko dan za dnem ubogamo Jehova, gradimo nekaj zelo dragocenega – svojo značajnost.

²⁵ Ko smo poslušni dlje časa, kažemo zdržljivost. V naslednjem poglavju bomo govorili o tem, kako je Jezus kazal to lastnost in kako ga lahko posnemamo.