SIERRA LEONE IN GVINEJA
Nekdaj otrok vojak, danes redni pionir
PRI 16 letih so me uporniki prisilili, da sem se pridružil njihovi vojski. Dajali so mi droge in alkohol in pogosto sem v boj stopil ves divji, ker sem bil pod vplivom teh substanc. Sodeloval sem v številnih bojih in zagrešil strašna grozodejstva. Vse to močno obžalujem.
Nekoč je v naši vojašnici oznanjeval neki starejši Pričevalec. Večina ljudi se je nas upornikov bala in nas prezirala, toda on si je prizadeval, da bi nam duhovno pomagal. Ko me je povabil na shod, sem se odzval. Ne spomnim se, o čem so tam govorili, vendar mi je ostalo jasno v spominu, da so me navzoči prisrčno sprejeli.
Ko se je vojna poostrila, sem s Pričami izgubil stik. Kasneje sem bil hudo ranjen in premeščen v kraj, ki so ga pazili uporniki, da bi tam okreval. Pred koncem vojne sem pobegnil na področje, ki je bilo pod vladnim nadzorom, in se vpisal v program za razorožitev, demobilizacijo in ponovno vključitev vojakov v družbo.
Neznansko sem si želel duhovne pomoči. Večkrat sem šel v binkoštno cerkev, toda njeni člani so me v svoji sredini klicali Satan. Zato sem začel iskati Jehovove priče. Potem ko sem jih našel, sem pričel preučevati in obiskovati shode. Ko sem priznal, kaj vse sem zagrešil, so mi bratje prebrali Jezusove tolažilne besede: »Zdravnika ne potrebujejo zdravi, ampak bolni. [. . .] Nisem namreč prišel klicat pravičnih, temveč grešnike.« (Mat. 9:12, 13)
Te besede so mi segle naravnost v srce! Bratu, ki je z menoj preučeval Biblijo, sem izročil bodalo in mu rekel: »Tole sem imel pri sebi, da bi se lahko branil pred maščevalci.
Ampak sedaj, ko vem, da me imata Jehova in Jezus rada, tega ne želim več imeti.«Bratje so me naučili brati in pisati. Čez čas sem se krstil in postal redni pionir. Ko danes oznanjujem nekdanjim upornikom, ti pravijo, da me spoštujejo, ker sem očistil svoje življenje. Preučeval sem celo s pribočnikom moje nekdanje vojaške enote.
Ko sem bil vojak, so se mi rodili trije sinovi. Zatem ko sem spoznal resnico, sem jim hotel duhovno pomagati. Na moje veliko veselje sta se dva odzvala! Eden od njih je nekrščeni oznanjevalec, najstarejši pa je sedaj pomožni pionir.