PREUČEVALCI BIBLIJE so desetletja vnaprej razglašali, da se bo leta 1914 zgodilo nekaj pomembnega. Kaj pa naj bi se zgodilo in kaj dokazuje, da je leto 1914 tako pomembna letnica?

Kot je zapisano v Luku 21:24, je Jezus rekel: »Jeruzalem pa bodo teptali narodi, dokler se ne bodo dopolnili za to določeni časi narodov.« Jeruzalem je bil glavno mesto judovskega naroda – sedež vladarjev iz Davidove kraljevske linije. (Psalm  48:1, 2) Toda ti kralji so bili izmed vseh narodnih voditeljev nekaj posebnega. Sedeli so na »Jehovovem prestolu« kot predstavniki samega Boga. (1. kroniška 29:23) Jeruzalem je bil zato simbol Jehovovega vladanja.

Kako in kdaj pa je prišlo do tega, da so Božjo vladavino začeli teptati narodi? To se je zgodilo leta 607 pr. n. št., ko so Jeruzalem zavzeli Babilonci. Nihče več ni sedel na »Jehovovem prestolu« in Davidova kraljevska linija se je pretrgala. (2. kraljev 25:1–26) Ali naj bi to teptanje trajalo večno? Ne, saj se Ezekielova prerokba glede zadnjega jeruzalemskega kralja Zedekija glasi: »Snemi turban in odloži krono. [...] Nihče je ne bo imel, dokler ne pride tisti, ki ima pravico do nje; njemu jo bom dal.« (Ezekiel 21:26, 27) »Tisti, ki ima pravico« do Davidove krone, je Kristus Jezus. (Luka 1:32, 33) Torej naj bi se teptanje končalo takrat, ko bi Jezus zavladal kot kralj.

 Kdaj naj bi prišlo do tega pomembnega dogodka? Jezus je pokazal, da bodo narodi vladali le neko določeno obdobje. Na podlagi tega, kar piše v 4. poglavju Daniela, lahko izračunamo, kako dolgo naj bi trajalo to obdobje. Pripoved govori o preroških sanjah babilonskega kralja Nebukadnezarja. V sanjah je videl izredno visoko drevo, ki je bilo posekano. Iz štora ni moglo nič pognati, saj je bil v železnih in bakrenih okovih. Angel je objavil: »Nad njim naj preteče sedem časov!« (Daniel 4:10–16)

V Svetem pismu drevesa včasih predstavljajo vladavine. (Ezekiel 17:22–24; 31:2–5) S tem da je bilo simbolično drevo posekano, je torej ponazorjeno, da bo pretrgana Božja vladavina, katere predstavniki so bili kralji v Jeruzalemu. Vendar je iz sanj razvidno, da bo to teptanje Jeruzalema začasno – trajalo bo »sedem časov«. Kako dolgo pa je to?

Iz Razodetja 12:6, 14 izvemo, da trije časi in pol trajajo »tisoč dvesto šestdeset dni«. »Sedem časov« bi potem moralo trajati še enkrat dlje, namreč 2520 dni. Vendar narodi borih 2520 dni po razrušenju Jeruzalema Božje vladavine niso nehali teptati. Očitno ta prerokba meri na precej daljše časovno obdobje. Na podlagi svetopisemskih stavkov iz 4. Mojzesove 14:34 in Ezekiela 4:6, kjer piše o načelu »dan za leto«, bi »sedem časov« trajalo 2520 let.

Teh 2520 let se je pričelo oktobra 607 pr. n. št., ko so Babilonci zavzeli Jeruzalem in kralja iz Davidove rodovne linije vrgli s prestola. To obdobje se je končalo oktobra 1914. Takrat so se »določeni časi narodov« končali in Bog je Jezusa Kristusa postavil za nebeškega kralja. * (Psalm 2:1–6; Daniel 7:13, 14)

 Prav kakor je Jezus napovedal, njegovo »navzočnost« (ko je navzoč kot nebeški kralj) zaznamujejo dramatični svetovni dogodki – vojne, lakote, potresi in kuge. (Matej 24:3–8; Luka 21:11) Ti dogodki so trden dokaz, da je bilo Božje nebeško kraljestvo vzpostavljeno ravno leta 1914 in da so se takrat pričeli »zadnji dnevi« sedanje hudobne stvarnosti. (2. Timoteju 3:1–5)