RECIMO, da deklica obljubi mami: »Da, takoj po pouku bom prišla domov.« Vendar potem ostane s svojimi prijateljicami in se igra, kasneje pa mami reče: »Učiteljica me je zadržala po pouku.« Ali bi bilo prav, da reče kaj takega? –

Ali pa deček reče očetu: »Ne, nisem brcal žoge v zid.« Kaj pa, če je to delal? Ali bi bilo prav, če bi rekel, da ni? –

Veliki učitelj nam je pokazal, kaj je prav. Rekel je: ‚Vaš dà naj bo dà, vaš ne naj bo ne; vse drugo pa je od hudobnega.‘ (Matevž 5:37, EI) Kaj je Jezus mislil s tem? – Hotel je povedati, da bi morali to, kar rečemo, tudi narediti.

V Bibliji je zapisana zgodba, ki pokaže, kako pomembno je govoriti resnico. Pripoveduje o dveh ljudeh, ki sta trdila, da sta Jezusova učenca. Poglejva, kaj se je zgodilo.

Manj kot dva meseca po Jezusovi smrti pride iz oddaljenih krajev v Jeruzalem veliko  ljudi, da bi praznovali pomemben judovski praznik, imenovan binkošti. Apostol Peter ima tam čudovit govor, v katerem pripoveduje ljudem o Jezusu, ki ga je Jehova obudil od mrtvih. Mnogi od teh, ki pridejo v Jeruzalem, tokrat prvič slišijo za Jezusa. Sedaj bi radi izvedeli še več. Kaj zato storijo?

V Jeruzalemu ostanejo dlje, kot so načrtovali. Vendar čez čas nekaterim od njih zmanjka denarja in potrebujejo pomoč, da bi si lahko kupili hrano. Učenci v Jeruzalemu želijo obiskovalcem pomagati. Zato mnogi od njih prodajo svoje imetje in denar prinesejo Jezusovim apostolom. Apostoli potem ta denar dajo tistim, ki ga potrebujejo.

Ananija in njegova žena Safira, ki sta člana krščanske občine v Jeruzalemu, prodata svoje polje. K temu ju nihče ne sili. Sama sta se tako odločila. Vendar tega ne storita, ker bi imela Jezusove nove učence rada. Ananija in Safira pravzaprav hočeta, da bi ljudje mislili, da sta boljša, kot sta v resnici. Zato se odločita, da bosta rekla, da za  pomoč drugim darujeta ves denar, ki sta ga dobila od prodaje. Vendar v resnici nameravata dati le del denarja, čeprav bosta rekla, da dajeta vsega. Kaj praviš na to? –

Ananija gre nato k apostolom in jim da denar. Bog seveda ve, da Ananija ni dal vsega denarja. Zato Petru odkrije, da Ananija glede tega ni pošten.

Peter zatem reče: ‚Ananija, zakaj si pustil Satanu, da te pripravi do tega? Polje je bilo tvoje. Ni ti ga bilo treba prodati. In celo takrat, ko si ga prodal, bi se lahko sam odločil, kaj boš storil z denarjem. Ampak zakaj se pretvarjaš, da si dal ves denar, ko pa si ga dal le del? S tem ne lažeš samo nam, ampak tudi Bogu.‘ –

To je zelo resno. Ananija laže! Ne dela tega, kar pravi, da dela. Samo pretvarja se. Biblija nam pove, kaj se nato zgodi. Takole pravi: ‚Ko Ananija sliši Petrove besede, pade na tla in umre.‘ Bog Ananiju vzame življenje! Ananijevo truplo zatem odnesejo ven in ga pokopljejo.

Čez kake tri ure vstopi Safira. Ona ne ve, kaj se je zgodilo z njenim možem. Peter jo zato vpraša: ‚Ali sta polje prodala za toliko denarja, kot sta ga dala nam?‘

 Safira odgovori: ‚Da, polje sva prodala točno za toliko denarja.‘ Ampak to je laž! Nekaj denarja od prodaje polja sta obdržala zase. Bog zato vzame življenje tudi Safiri. (Dejanja 5:1–11)

Kaj naj bi se naučili iz tega, kar se je zgodilo Ananiju in Safiri? – Naučimo se, da Bog ne mara lažnivcev. Bog hoče, da vedno govorimo po resnici. Vendar veliko ljudi pravi, da ni nič narobe, če lažemo. Kaj misliš, ali imajo prav? – Ali si vedel, da je laž vzrok za vse bolezni, bolečino in smrt na zemlji? –

Verjetno se spomniš, da se je Hudič prvi ženski, Evi, zlagal. Rekel ji je, da ne bo umrla, če bo neposlušna Bogu in bo jedla sadež, za katerega ji je Bog rekel, da ga ne sme jesti. Eva je Satanu verjela in je jedla. K temu je nagovorila tudi Adama. Tako sta postala grešnika in tudi vsi njuni otroci so se rodili kot grešniki. In ker so vsi Adamovi otroci bili grešniki, so vsi tudi trpeli in umrli. Kako so se vse te težave začele? – Z lažjo.

Ni čudno, da je Jezus za Hudiča rekel, da je ‚lažnivec in oče laži‘! Hudič je bil prvi, ki se je zlagal. Ko se kdo zlaže, posnema Hudiča, ki je to naredil prvi. To bi morali imeti v mislih, če bomo kdaj v skušnjavi, da se zlažemo. (Janez 8:44)

Kdaj si morda v skušnjavi, da bi se zlagal? – Ali ne morda takrat, ko narediš kaj narobe? – Čeprav nisi hotel, si morda kaj zlomil. Ali naj bi, če te kdo o tem  vpraša, rekel, da je to naredil tvoj brat ali pa tvoja sestra? Ali bi bilo prav, da se pretvarjaš, da ne veš, kako se je to zgodilo? –

Kaj, če bi moral napisati domačo nalogo, pa je še nisi dokončal? Ali bi bilo prav, če bi rekel, da si napisal že vso domačo nalogo, čeprav je nisi? – Spomniti se moramo Ananija in Safire. Onadva nista povedala vsega po resnici. Da je bilo to zelo narobe, je Bog pokazal s tem, da jima je vzel življenje.

Torej ne glede na to, kaj smo morda naredili, bo laž stvari vedno samo še poslabšala. Prav tako ne bi bilo prav, če bi resnico povedali le na pol. Biblija pravi: »Govorite resnico.« Prav tako pravi: »Ne lažite drug drugemu.« Jehova vedno govori resnico in enako pričakuje tudi od nas. (Efežanom 4:25; Kološanom 3:9)