1.–3. Kako nam koristi, če v ljubezni posnemamo Jehova?

 »DAJATI osrečuje bolj kakor prejemati.« (Apostolska dela 20:35) Jezus je s temi besedami poudaril pomembno resnico: če drugim izkazujemo nesebično ljubezen, koristimo tudi sebi. Čeprav smo zelo srečni, ko ljubezen prejemamo, smo še bolj srečni, ko jo dajemo oziroma izkazujemo drugim.

² Tega nihče ne ve bolje kot naš nebeški Oče. Kot smo videli v predhodnih poglavjih, je Jehova največji zgled ljubezni. Nihče še ni ljubil močneje ali dlje kot on. Zato ni nič čudnega, da Sveto pismo za Jehova pravi, da je »srečen Bog«. (1. Timoteju 1:11)

³ Naš ljubeči Bog želi, da se ga trudimo posnemati v vsem, še posebej pa v izkazovanju ljubezni. V Efežanom 5:1, 2 smo spodbujeni: »Kot Božji ljubljeni otroci posnemajte Boga in izkazujte ljubezen.« Če v tem posnemamo Jehova, smo veliko srečnejši, saj tako drugim nekaj dajemo. Poleg tega pa smo zadovoljni, ker vemo, da ugajamo Jehovu. Njegova Beseda nas namreč spodbuja, naj imamo »drug drugega radi«. (Rimljanom 13:8) Toda obstajajo še drugi razlogi, zakaj bi morali izkazovati ljubezen.

4., 5. Zakaj je tako pomembno, da imamo sovernike radi?

⁴ Zakaj je tako pomembno, da sovernikom izkazujemo ljubezen? Ker je ljubezen najpomembnejša lastnost pravega kristjana. Brez ljubezni ne moremo biti tesno povezani s sokristjani, še hujše pa je, da smo takšni za Jehova neuporabni. Poglejmo, kako to poudarja Božja Beseda.

 ⁵ Jezus je v zadnji noči življenja na zemlji svojim sledilcem naročil: »Dajem vam novo zapoved: Ljubite drug drugega. Kakor sem jaz imel rad vas, tako imejte tudi vi radi drug drugega. Če bo med vami vladala ljubezen, bodo vsi vedeli, da ste moji učenci.« (Janez 13:34, 35) Jezus nam je z besedami »kakor sem jaz imel rad vas« naročil, naj izkazujemo takšno ljubezen, kot jo je izkazoval on. V 29. poglavju smo spoznali, da je Jezus izreden zgled požrtvovalne ljubezni, saj je dajal potrebe in želje drugih pred lastne. V tem ga moramo posnemati, in to tako očitno, da bodo to lahko opazili tudi ljudje, ki niso del krščanske občine. Če imamo drug drugega radi, tako kot ima Jezus rad nas, dokazujemo, da smo pravi kristjani.

6., 7. a) Kako vemo, da Sveto pismo izkazovanju ljubezni pripisuje velik pomen? b) Na kaj se osredotočajo Pavlove besede v 1. Korinčanom 13:4–8?

⁶ Kaj pa, če ne bi imeli ljubezni? Apostol Pavel je rekel: »Če [...] ne bi imel ljubezni, bi bil kot doneč gong ali hrupne činele.« (1. Korinčanom 13:1) Tako činele kot gong oddajajo glasen in neprijeten zvok. Kako primerna ponazoritev! Človek brez ljubezni je podoben glasnemu glasbilu, ki ga ljudje ne želijo poslušati. Le kako bi takšen človek lahko imel tesne prijatelje? Pavel je tudi rekel: »Če bi imel tako močno vero, da bi gore prestavljal, pa ne bi imel ljubezni, ne bi bil nič [ali »bi bil neuporaben«, opomba].« (1. Korinčanom 13:2) Če torej kdo nima ljubezni, ni nič oziroma je za Jehova neuporaben, ne glede na to, kaj dobrega morda naredi. Kot vidimo, Sveto pismo izkazovanju ljubezni pripisuje velik pomen.

⁷ Kako lahko ljubezen kažemo pri ravnanju z drugimi? Da bi odgovorili na to vprašanje, preglejmo Pavlove besede, ki so zapisane v 1. Korinčanom 13:4–8. V teh vrsticah ni poudarek na Božji ljubezni do nas niti na naši ljubezni do Boga. Pavel se je tu osredotočil na to, kako bi morali  izkazovati ljubezen drug drugemu. Opisal je, kakšna je ljubezen in kakšna ni.

8. Kako nam lahko potrpežljivost pomaga pri odnosih z drugimi?

⁸ »Ljubezen je potrpežljiva.« Torej, da bi lahko imeli radi druge, jih moramo potrpežljivo prenašati. (Kološanom 3:13) Ali ni res, da potrebujemo takšno potrpežljivost? Ker smo nepopolni in skupaj služimo Jehovu, je povsem razumno pričakovati, da nas bodo naši soverniki kdaj prizadeli ali razjezili in da bomo morda tudi mi njih. Toda če smo potrpežljivi, jim bomo to lažje spregledali in tako ohranili mir v občini.

9. Kako smo lahko prijazni do drugih?

⁹ »Ljubezen je [...] prijazna.« Prijaznost pokažemo tako, da drugim pomagamo in z njimi govorimo lepo in obzirno.  Ljubezen nas spodbuja, da iščemo priložnosti, da bi drugim na nek način izkazali prijaznost, še posebej tistim, ki so v stiski. Starejši sovernik je na primer osamljen in potrebuje spodbuden obisk. Morda potrebuje pomoč sestra, ki je mati samohranilka, ali pa sestra, ki živi v versko razdeljenem domu. Nekdo, ki je bolan ali se spoprijema s kakšno težavo, bi morda potreboval prijazne besede zvestega prijatelja. (Pregovori 12:25; 17:17) Če si tako prizadevamo biti do drugih prijazni, pokažemo, da jih imamo res radi. (2. Korinčanom 8:8)

10. Kako nam ljubezen pomaga, da vedno zagovarjamo in govorimo resnico?

¹⁰ »Ljubezen [...] se veseli resnice.« Neki drug prevod pravi: »Ljubezen [...] z veseljem zagovarja resnico.« Ljubezen nas spodbuja, da podpiramo resnico in da govorimo »resnico drug z drugim«. (Zaharija 8:16) Če je na primer kdo, ki ga imamo radi, hudo grešil, nam bo ljubezen do Jehova in do njega pomagala, da bomo upoštevali Božja merila. Tega, kar je naredil, ne bomo prikrivali, opravičevali ali pa o tem celo lagali. Res je, da nam je morda težko sprejeti dejstvo, da je nekdo, ki ga imamo radi, hudo grešil. Vendar bi radi, da bi se zanj vse dobro izšlo. Zato želimo, da bi ga Bog ljubeče discipliniral in da bi se na to dobro odzval. (Pregovori 3:11, 12) Resnico pa podpiramo tudi tako, da se želimo »v vsem pošteno vesti«. (Hebrejcem 13:18)

11. Česa ne bi smeli delati, ko gre za slabosti in napake sovernikov?

¹¹ »Ljubezen [...] vse prenaša.« V izvirnem jeziku ta besedna zveza pomeni »vse pokriva«. (Kingdom Interlinear) V 1. Petrovem 4:8 piše: »Ljubezen pokriva množico grehov.« Če imamo res radi sovernike, ne bomo drugim govorili o njihovih napakah in slabostih, saj so te pogosto majhne in se jih da pokriti z ljubeznijo. (Pregovori 10:12; 17:9)

12. Kako je Pavel pokazal, da zaupa Filemonu, in kaj se iz njegovega zgleda lahko naučimo?

 ¹² »Ljubezen [...] vse veruje.« V nekem drugem prevodu piše, da ljubezen »vedno zaupa«. Do sovernikov nismo nezaupljivi, tako da bi ves čas dvomili o njihovih motivih. Ljubezen nam pomaga, da našim bratom in sestram vedno zaupamo. a Razmisli o tem, kar je Pavel napisal v pismu Filemonu. Tega svojega prijatelja je želel spodbuditi, naj prijazno sprejme nazaj svojega pobeglega sužnja Onezima, ki je medtem postal kristjan. Filemona ni skušal v to prisiliti, ampak ga je prijazno prosil. Prepričan je bil, da bo Filemona k temu spodbudila ljubezen, saj mu je rekel: »Pišem ti, saj sem prepričan, da boš ugodil moji prošnji. Pravzaprav vem, da boš naredil celo več od tega, kar pravim.« (21. vrstica) Če imamo brate in sestre radi in jim zaupamo, iz njih izvabimo najboljše.

13. Kako lahko pokažemo, da glede naših bratov in sester upamo na najboljše?

¹³ »Ljubezen [...] vse upa.« Tako kot nas ljubezen spodbuja k temu, da našim bratom in sestram zaupamo, nas spodbuja tudi k temu, da glede njih upamo na najboljše. Če na primer sovernik »zaide na napačno pot, ne da bi se tega zavedal«, upamo, da bo prisluhnil tistim, ki mu ljubeče želijo pomagati, in se popravil. (Galačanom 6:1) Prav tako upamo, da se bodo tisti, ki jim je vera oslabela, spet duhovno okrepili. S takšnimi smo potrpežljivi in delamo vse, kar lahko, da bi jim pomagali. (Rimljanom 15:1; 1. Tesaloničanom 5:14) Tudi če kdo od naših ljubljenih neha služiti Jehovu, nikoli ne izgubimo upanja, da se bo nekega dne spametoval in vrnil, kot se je izgubljeni sin iz Jezusove ponazoritve. (Luka 15:17, 18)

14. Kaj moramo včasih prenašati v občini in kako nam bo ljubezen pomagala zdržati?

 ¹⁴ »Ljubezen [...] vse zdrži.« Zdržljivost nam pomaga, da ostanemo zvesti Jehovu kljub razočaranjem ali težavam. Pogosto moramo prenašati težave, ki jih povzročajo ljudje, ki ne služijo Jehovu. Včasih pa je lahko vzrok težav tudi to, kar naredijo ali rečejo naši bratje in sestre. Ker so nepopolni, nas lahko tu in tam razočarajo. Morda nas prizadenejo z nepremišljeno pripombo. (Pregovori 12:18) Mogoče se kaj v občini ne naredi tako, kot mi mislimo, da bi se moralo. Ali pa nas vznemirja vedenje kakšnega spoštovanega brata in se sprašujemo: Kako je lahko nekdo, ki je kristjan, takšen? Ali bomo, ko se zgodi kaj takega, zapustili občino in nehali služiti Jehovu? Če je v nas ljubezen, tega ne bomo naredili. Napake sovernika nas ne bodo tako vznemirile, da v njem ali v drugih bratih in sestrah v občini ne bi več videli ničesar dobrega. Ljubezen nam pomaga, da ostanemo zvesti Bogu in podpiramo občino, ne glede na to, kaj bi morda rekel ali naredil nepopoln človek. (Psalm 119:165)

15. Zakaj ne bi smeli biti ljubosumni na druge in kako nam pri tem pomaga ljubezen?

¹⁵ »Ljubezen ni ljubosumna.« Če smo ljubosumni, lahko začnemo drugim zavidati to, kar imajo, na primer imetje, blagoslove ali sposobnosti. Ljubosumnost je sebično čustvo, s katerim prizadenemo sebe in druge. Če ga ne obvladujemo, lahko ogrozimo mir v občini. Kaj nam bo pomagalo, da se bomo upirali nagnjenju k zavisti? (Jakob 4:5) Z eno besedo – ljubezen. Ta dragocena lastnost nam lahko pomaga, da se bomo veselili s tistimi, ki imajo v življenju morda nekatere dobre stvari, ki jih mi nimamo. (Rimljanom 12:15) Če imamo nekoga radi, mu ne bomo  zavidali, ko ga bodo drugi zaradi njegovih sposobnosti ali dosežkov hvalili.

16. Zakaj se ne bi smeli hvaliti s tem, kar delamo za Jehova?

¹⁶ »Ljubezen [...] se ne baha, se ne napihuje.« Ljubezen nas odvrača od tega, da bi se hvalili s svojimi sposobnostmi ali dosežki. Če imamo brate in sestre res radi, potem se ne bomo nenehno bahali s svojimi dosežki na oznanjevanju ali z nalogami v občini. Tako bi jim samo jemali voljo in povzročili, da bi se v primerjavi z nami čutili manjvredne. Ljubezen nam ne dopušča, da bi se hvalili s tem, kar delamo za Jehova, saj to lahko delamo samo zato, ker nam on to dovoljuje. (1. Korinčanom 3:5–9) Poleg tega se ljubezen »ne napihuje« oziroma, kot pravi neki drug prevod, posameznika ne navaja k temu, da bi se imel za pomembnejšega, kot je v resnici. Ljubezen nam preprečuje, da bi o sebi imeli previsoko mnenje. (Rimljanom 12:3)

17. Kako se bomo vedli in kako se ne bomo, če imamo radi druge?

¹⁷ »Ljubezen [...] se ne vede nespodobno.« Človek, ki se vede nespodobno, počne stvari, ki so sramotne ali nespoštljive do drugih. S takšnim neljubečim ravnanjem pokaže, da mu je vseeno za občutke drugih in da mu ni mar, kakšne posledice bo njegovo ravnanje imelo zanje. Če pa imamo druge radi, bomo do njih prijazni in jim pokazali, da nam ni vseeno zanje. Ljubezen nas spodbuja k lepemu vedenju, ki je všeč Bogu, in k temu, da sovernike spoštujemo. Če je v nas ljubezen, se ne bomo nikoli zapletli v »sramotno vedenje« oziroma v kakršno koli vedenje, s katerim bi vznemirili ali prizadeli sovernike. (Efežanom 5:3, 4)

18. Zakaj ljubeč človek ne zahteva, da mora biti vse po njegovem?

¹⁸ »Ljubezen [...] ni sebična.« V Slovenskem standardnem prevodu na tem mestu piše, da ljubezen »ne išče svojega«. Ljubeč človek ne misli, da ima vedno prav in da mora zato biti vse po njegovem. Z drugimi ne manipulira oziroma jih ne sili, da bi razmišljali in ravnali tako kot on. Če bi  tako delal, bi pokazal, da je ošaben. Vendar v Svetem pismu piše, da »ošabnost vodi v propad«. (Pregovori 16:18) Če imamo brate in sestre zares radi, bomo spoštovali njihovo mnenje in bomo pripravljeni ustreči njihovim željam, če je to le mogoče. To je v soglasju s Pavlovimi besedami: »Naj si nihče ne prizadeva za svojo korist, ampak za korist drugih.« (1. Korinčanom 10:24)

19. Kako se zaradi ljubezni odzovemo, ko nas drugi prizadenejo?

¹⁹ »Ljubezen [...] ni razdražljiva. Ne zapisuje si hudega.« (Glej opombo pri »Ne spominja se krivic«.) Človek, ki ima druge rad, se zaradi tega, kar mu kdo reče ali naredi, ne bo zlahka razdražil. Seveda je razumljivo, da se vznemirimo, če nas drugi s svojimi besedami in dejanji prizadenejo. Ampak tudi takrat, ko se upravičeno razjezimo, nam ljubezen ne bo dovolila, da bi takšni tudi ostali. (Efežanom 4:26, 27) Besed ali dejanj, s katerimi so nas drugi prizadeli, si ne bomo skušali zapomniti, kot da bi jih zapisali v knjigo, da jih ne bi pozabili. Ljubezen nas namreč spodbuja, da posnemamo našega ljubečega Boga. Kot smo videli v 26. poglavju, Jehova odpusti, če ima za to dober razlog. Ko nam odpusti, tudi pozabi, kar pomeni, da nas za te grehe ne bo obsojal in kaznoval v prihodnosti. Ali nismo hvaležni Jehovu, da si ne zapisuje naših prestopkov?

20. Kako bi se morali odzvati, če sovernik greši in zato trpi?

²⁰ »Ljubezen [...] se ne veseli nepravičnosti.« V prevodu The New English Bible tukaj piše: »Ljubezen [...] se ne naslaja ob grehih drugih.« Moffatov prevod pa pravi: »Ljubezen se nikoli ne veseli, ko drugi naredijo kaj narobe.« Če imamo v sebi ljubezen, nikoli ne uživamo, ko vidimo nepravičnost, zato tudi ne opravičujemo ničesar, kar je nemoralno. Kako se odzovemo, če sovernik greši in zato trpi? Ker ga imamo radi, se tega ne bomo veselili in si mislili: Prav mu je! Dobil je, kar je iskal! (Pregovori 17:5) Veseli  pa smo, ko takšen sovernik naredi vse, da bi si duhovno opomogel.

21.–23. a) Kaj je Pavel mislil, ko je rekel, da »ljubezen nikoli ne mine«? b) O čem bomo razpravljali v zadnjem poglavju?

²¹ »Ljubezen nikoli ne mine.« (Glej opombo pri »nikoli ne zataji«.) Kaj je Pavel mislil s temi besedami? Kot vidimo iz sobesedila, je govoril o darovih duha, ki so jih imeli prvi kristjani. Ti darovi so bili dokaz, da je Bog občini, ki je bila ustanovljena pred kratkim, naklonjen. Vendar niso mogli vsi kristjani zdraviti, prerokovati ali govoriti v drugih jezikih. To sploh ni bilo pomembno, saj so čudežni darovi nazadnje minili. Toda nekaj je ostalo – nekaj, kar bi moral  razvijati vsak kristjan. To je bilo veliko pomembnejše in trajnejše kot kateri koli čudežni dar. Pavel je rekel, da je to »še veliko boljša pot«. (1. Korinčanom 12:31) Kaj pa je ta pot? To je ljubezen.

²² Krščanska ljubezen, ki jo je Pavel opisal z besedami »nikoli ne mine«, pomeni, da ne bo nikoli prenehala obstajati. Vse do danes je požrtvovalna ljubezen razpoznavni znak Jezusovih pravih sledilcev. Takšno ljubezen vidimo med Jehovovimi pričami po vsem svetu. In obstajala bo večno, saj Jehova vsem svojim zvestim služabnikom obljublja večno življenje. (Psalm 37:9–11, 29) Zato se še naprej kar najbolj trudimo izkazovati ljubezen. Tako bomo še bolj srečni, saj dajanje osrečuje. Poleg tega bomo lahko živeli večno in vso večnost izkazovali ljubezen tako kot naš Bog Jehova.

²³ V tej knjigi smo se naučili zelo veliko o Jehovovih izjemnih lastnostih. Videli smo, da nam njegova moč, pravica, modrost in še posebej ljubezen prinašajo številne koristi. Spoznali smo tudi, kako lahko izkazujemo ljubezen drug drugemu. In po vsem tem je prav, da se vprašamo: Kako lahko pokažem Jehovu, da ga zares ljubim? Na to vprašanje bomo odgovorili v zadnjem poglavju.