5. POGLAVJE
Stvarjenjska moč – »Stvarnik neba, zemlje«
1., 2. Zakaj lahko za Sonce rečemo, da je dokaz Jehovove stvarjenjske moči?
ALI si v mrzli noči že kdaj stal blizu ognja? Morda si roke držal iztegnjene ravno prav daleč od plamenov, da bi se ogrel. Če si se ognju preveč približal, je vročina postala neznosna. Če pa si se od njega preveč oddaljil, si občutil mrzel nočni zrak in pričelo te je zebsti.
2 Obstaja pa »ogenj«, ki greje našo kožo podnevi. Ta »ogenj« je od nas oddaljen približno 150 milijonov kilometrov! a Kako zelo veliko moč mora imeti Sonce, da lahko njegovo toploto čutiš kljub tolikšni oddaljenosti! Vendar Zemlja okoli te izjemne termonuklearne peči kroži na ravno pravšnji razdalji. Če bi bila Zemlja preblizu, bi vsa voda na njej izhlapela, če pa bi bila predaleč, bi vsa voda zmrznila. Ne zaradi ene ne zaradi druge skrajnosti na našem planetu ne bi bilo življenja. Sončna svetloba, ki je bistvena za življenje na Zemlji, pa je tudi čista in učinkovita, da njene očarljivosti sploh ne omenjamo. (Pridigar 11:7)
3. Kaj se lahko naučimo od Sonca?
3 Kljub vsemu pa večina ljudi jemlje Sonce kot nekaj samoumevnega, čeprav je od njega odvisno njihovo življenje. Zato ne razumejo, kaj nas Sonce lahko nauči. Sveto pismo o Jehovu pravi: »Ti si naredil svetlobo in sonce.« (Psalm 74:16) Da, Sonce slavi Jehova, »Stvarnika neba, zemlje«. (Psalm 19:1; 146:6) Sonce je le eno od neštetih nebesnih teles, ki nas učijo o Jehovovi brezmejni stvarjenjski moči. Poglejmo podrobneje nekatera od teh nebesnih teles, nato pa se posvetimo Zemlji in življenju, ki uspeva na njej.
Jehova je »naredil svetlobo in sonce«.
»Poglejte navzgor in se zazrite v nebo«
4., 5. Kolikšno moč ima Sonce, kako veliko je in kakšno je v primerjavi z drugimi zvezdami?
4 Kot verjetno veš, je naše Sonce zvezda. Sonce se zdi večje od zvezd, ki jih vidimo ponoči, saj je precej bližje Zemlji. Kolikšno moč pa ima Sonce? V sredici ima približno 15.000.000 stopinj Celzija. Če bi lahko vzel košček Sončeve sredice v velikosti bucikine glavice in ga prinesel na Zemljo, bi od tega majcenega vira toplote moral biti oddaljen vsaj 140 kilometrov, da bi bil na varnem. Sonce vsako sekundo sprosti toliko energije, kot bi se je sprostilo ob eksploziji več stotin milijonov atomskih bomb.
5 Sonce je tako veliko, da bi vanj lahko spravili več kot 1.300.000 planetov v velikosti naše Zemlje. Ali je Sonce neobičajno velika zvezda? Ne, saj ji astronomi pravijo rumena pritlikavka. Apostol Pavel je napisal, da se »zvezde med seboj razlikujejo v slavi«. (1. Korinčanom 15:41) Pavel si niti predstavljati ni mogel, kako resnične so te navdihnjene besede. Neka zvezda je tako velika, da bi se Zemlja, če bi to zvezdo postavili tja, kjer je Sonce, nahajala znotraj nje. Neka druga orjaška zvezda pa je tako velika, da bi, če bi jo postavili na isto mesto, segala vse do Saturna. Saturn pa je od Zemlje toliko oddaljen, da je vesoljsko plovilo, ki je potovalo 40-krat hitreje kot krogla, izstreljena iz pištole, za to pot potrebovalo štiri leta!
6. Kako se iz Svetega pisma vidi, da je človeku praktično nemogoče prešteti zvezde?
6 Pri zvezdah pa ni osupljiva le njihova velikost – še bolj neverjetno je njihovo število. Sveto pismo pravi, da je zvezde praktično nemogoče prešteti, tako kot ni mogoče prešteti »morskega peska«. (Jeremija 33:22) Ta izjava namiguje na to, da je zvezd veliko več, kot jih lahko vidimo s prostim očesom. Če je svetopisemski pisec, kot je bil Jeremija, pogledal v nočno nebo in skušal prešteti zvezde, jih je lahko naštel samo kakšnih tri tisoč, saj jih je v jasni noči s prostim očesom možno videti le toliko. To število bi lahko primerjali s številom zrnc peska v eni pesti. V resnici pa je zvezd neznansko veliko, tako kot morskega peska. b Kdo jih lahko prešteje?
7. Kaj lahko rečemo o številu zvezd v naši galaksiji in številu galaksij v vesolju?
7 Jehova v Izaiju 40:26 odgovarja: »Poglejte navzgor in se zazrite v nebo. Kdo je ustvaril vse te zvezde? Jaz, ki jih vodim kakor vojsko in jih imam vse preštete, vse jih kličem po imenu.« Zanj v Psalmu 147:4 piše: »Pozna število zvezd.« Kolikšno pa je »število zvezd«? Na to vprašanje ni enostavno odgovoriti. Po mnenju astronomov je samo v naši galaksiji, ki se imenuje Rimska cesta, več kot 100 milijard zvezd. c Nekateri pravijo, da jih je še veliko več. Toda naša galaksija je le ena od številnih galaksij in v mnogih od njih je še več zvezd. In koliko galaksij je v vesolju? Po mnenju astronomov naj bi jih bilo na stotine milijard, celo na bilijone. Videti je torej, da človek ne more ugotoviti niti števila galaksij, kaj šele točnega števila vseh milijard zvezd, ki so v teh galaksijah. Ampak Jehova ve, koliko je zvezd. Še več, vsako celo poimenuje!
8. a) Kako bi pojasnil velikost Rimske ceste? b) Kako Jehova ureja gibanje nebesnih teles?
8 Ko razmišljamo o velikosti galaksij, nas prevzame še večje strahospoštovanje. Po nekaterih ocenah ima Rimska cesta premer kakšnih 100.000 svetlobnih let. Predstavljaj si svetlobni žarek, ki potuje z neverjetno hitrostjo 300.000 kilometrov na sekundo. Ta žarek bi potoval 100.000 let, da bi prečkal našo galaksijo! In naša galaksija še zdaleč ni največja. V Svetem pismu piše, da Jehova razpenja nebo, kakor da bi bilo kos blaga. (Psalm 104:2) Poleg tega tudi ureja gibanje nebesnih teles. Od najmanjšega delčka medzvezdnega prahu do najmogočnejše galaksije se vse giblje po fizikalnih zakonih, ki jih je Bog določil in za katere je poskrbel, da so začeli delovati. (Job 38:31–33) Zato znanstveniki precizno gibanje nebesnih teles primerjajo s koreografijo dovršene baletne predstave. Zdaj pa pomisli na tistega, ki je vse to ustvaril. Ali ne čutiš strahospoštovanja do Boga, ki ima takšno brezmejno stvarjenjsko moč?
»Tisti, ki je s svojo močjo naredil zemljo«
9., 10. Kako se Jehovova moč vidi iz umestitve Jupitra, Zemlje in Lune v našem sončnem sistemu?
9 Jehovova stvarjenjska moč je očitna v tem, kako je naredil naš dom, planet Zemljo. V to prostrano vesolje jo je umestil zelo skrbno. Nekateri znanstveniki menijo, da bi lahko bile številne galaksije neprijazno okolje za življenje, kakršno obstaja na našem planetu. Velik del naše Rimske ceste očitno ni bil zasnovan za to, da bi gostil življenje. Središče te galaksije je natrpano z zvezdami. Sevanje je zelo močno in bližnja srečanja zvezd so nekaj povsem običajnega. Na njenem obrobju pa manjka veliko elementov, ki so nujni za življenje. Naš sončni sistem je idealno umeščen med obe skrajnosti.
10 Zemljo ščiti zelo velik in oddaljen planet Jupiter. Je več kot tisočkrat večji od Zemlje in ima ogromen gravitacijski vpliv, zaradi česar vsrkava oziroma preusmerja predmete, ki drvijo po vesolju. Znanstveniki ocenjujejo, da bi bilo brez Jupitra število velikanskih predmetov, ki padejo na Zemljo, 10.000-krat večje kot sedaj. Veliko bližje kot Jupiter pa je nenavaden satelit Luna, ki je pravi blagoslov. Luna ni samo lep satelit in »nočna lučka«, ampak tudi omogoča, da Zemlja ohranja enakomeren nagib. Zaradi tega nagiba ima Zemlja nespremenljive in predvidljive letne čase, kar je še en pomemben dejavnik, ki prispeva k temu, da je življenje na njej prijetno.
11. Kako atmosfera ščiti Zemljo?
11 Jehovova stvarjenjska moč se lepo vidi v tem, kako je Zemlja ustvarjena. Razmisli o atmosferi, ki služi kot varovalni ščit. Sonce oddaja zdravju koristne žarke in žarke, ki so smrtonosni. Ko smrtonosni žarki dosežejo zgornjo plast atmosfere, povzročijo, da se kisik spremeni v ozon. Ozonski plašč, ki pri tem nastane, pa večino teh žarkov absorbira. Naš planet je torej zasnovan tako, da ima v nekem smislu svoj lastni varovalni dežnik.
12. Kako se Jehovova stvarjenjska moč vidi iz kroženja vode?
12 To je le ena od značilnosti naše atmosfere, ki je zapletena mešanica plinov in je idealna za vzdrževanje bitij, ki živijo na zemeljskem površju oziroma v njegovi bližini. Eno od čudes atmosfere je kroženje vode. Sonce povzroči, da iz oceanov in morij vsako leto izhlapi več kot 400.000 kubičnih kilometrov vode. Iz te vode nastanejo oblaki, ki jih atmosferski vetrovi raznesejo daleč naokoli. Ta prečiščena voda potem pada na Zemljo kot dež, sneg in led ter tako obnavlja vodne zaloge. Točno tako je, kot piše v Pridigarju : »Vse reke tečejo v morje, vendar se morje ne prenapolni. Vračajo se tja, od koder so pritekle, da bi lahko znova tekle.« Takšno kroženje je lahko pognal v tek samo Jehova. 1:7
13. Kateri dokaz Jehovove stvarjenjske moči vidimo v rastlinstvu in prsti?
13 Kjer koli vidimo življenje, vidimo dokaz Jehovove stvarjenjske moči. Ta moč se vidi povsod, od mogočne sekvoje, ki je lahko višja od 30-nadstropne zgradbe, do mikroskopsko majhnega planktona, ki ga kar mrgoli v oceanih in nam priskrbuje večino kisika za dihanje. Tudi prst je prepolna živih bitij – črvov, gliv in mikrobov – ki med seboj sodelujejo na kompleksne načine in rastlinam s tem omogočajo rast.
14. Kakšna moč se skriva celo v majcenem atomu?
14 Nedvomno je Jehova »tisti, ki je s svojo močjo naredil zemljo«. (Jeremija 10:12) Njegova moč se vidi celo v najmanjših stvaritvah. Če bi na primer milijon atomov postavili drug zraven drugega, bi bil človeški las še vedno debelejši. Tudi če bi atom tako zelo povečali, da bi bil visok kot zgradba s 14 etažami, bi bilo njegovo jedro veliko le kot zrno soli v sedmi etaži. Pa vendar je to mikroskopsko majhno jedro vir neverjetne moči, ki se sprosti ob jedrski eksploziji!
»Vse, kar diha«
15. Kaj je Jehova želel naučiti Joba, ko mu je govoril o številnih divjih živalih?
15 Naslednji jasen dokaz Jehovove stvarjenjske moči lahko vidimo v velikem številu raznovrstnih živali. V 148. psalmu je naštetih mnogo stvari, ki hvalijo Jehova. V 10. vrstici se omenja »divje živali in vse domače živali«. Ko je Jehova ob neki priložnosti govoril z Jobom, mu je želel pokazati, zakaj bi moral človek do njega kot stvarnika čutiti strahospoštovanje. Omenil mu je živali, kot so lev, divji osel, divji bik, behemot (morda povodni konj) in leviatan (morda krokodil). Kaj ga je želel naučiti? Če človek čuti strahospoštovanje do teh mogočnih, strašnih in neukrotljivih bitij, kaj bi šele moral čutiti do njihovega Stvarnika? (Job, poglavja 38–41)
16. Kaj občuduješ pri nekaterih pticah, ki jih je ustvaril Jehova?
16 Psalm 148:10 omenja tudi ptice. Samo pomisli na njihovo raznolikost! Jehova je Jobu govoril o nojevi samici, ki »se smeje konju in njegovemu jezdecu«. Čeprav ta dva metra in pol velika ptica ne more leteti, lahko teče s hitrostjo 65 kilometrov na uro, in to s koraki, dolgimi tudi do štiri metre in pol! (Job 39:13, 18) Po drugi strani pa albatros večino svojega življenja preživi v zraku nad odprtim morjem. Je naravni jadralec s približno trimetrskim razponom kril. Ure in ure lahko nepretrgano jadra, ne da bi enkrat samkrat zamahnil s krili. Pravo nasprotje pa je čebelji kolibri, ki je s petimi centimetri dolžine najmanjša ptica na svetu. S krili lahko zamahne tudi do 80-krat na sekundo! Kolibriji, ki se svetlikajo kot majhni krilati dragulji, lahko lebdijo kot helikopterji in letijo celo vzvratno.
17. Kako velik je sinji kit in k čemu nas navaja razmišljanje o živalih, ki jih je Jehova ustvaril?
17 V Psalmu 148:7 piše, da celo morske živali hvalijo Jehova. Razmisli o sinjem kitu, ki je po mnenju mnogih največja žival, ki je kdaj živela na tem planetu. Ta kit, ki plava v globokih vodah, lahko zraste do velikosti 30 metrov ali več. Tehta lahko toliko kot čreda 30 odraslih slonov. Samo njegov jezik je težek toliko kot en slon. Njegovo srce je veliko kot manjši avtomobil. Ta velikanski organ utripne samo 9-krat na minuto, kar je zelo malo v primerjavi s srcem kolibrija, ki lahko v eni minuti utripne približno 1200-krat. Vsaj ena od krvnih žil sinjega kita je tako široka, da bi se v njej lahko plazil otrok. Zagotovo se iz vsega srca strinjamo z besedami, s katerimi se končuje knjiga Psalmov: »Vse, kar diha, naj hvali Jaha!« (Psalm 150:6)
Učimo se od Jehovove stvarjenjske moči
18., 19. a) Kako raznolika so živa bitja, ki jih je Jehova ustvaril na Zemlji? b) Kakšno pravico ima Jehova glede na to, da je vse ustvaril?
18 Kaj se naučimo iz tega, kako Jehova uporablja svojo stvarjenjsko moč? Raznolikost stvarstva nas navdaja s strahospoštovanjem. Eden od psalmistov je vzkliknil: »Koliko je tvojih del, o Jehova! [...] Zemlja je polna tvojih stvaritev.« (Psalm 104:24) Kako resnične so te besede! Biologi so odkrili že precej več kot milijon vrst živih bitij na Zemlji in po mnenju nekaterih jih obstaja še več milijonov, niso pa si enotni glede tega, koliko več. Pri umetniku se lahko zgodi, da doživi obdobje ustvarjalne suše. Pri Jehovu pa ni tako. Njegova ustvarjalnost – njegova moč, da izumlja in ustvarja nove in raznolike reči – je očitno neizčrpna.
19 Iz tega, kako Jehova uporablja svojo stvarjenjsko moč, se veliko naučimo o njegovi vrhovni oblasti. Že sama beseda »Stvarnik« loči Jehova od vsega drugega v vesolju, saj je vse drugo »stvarstvo«. Celo Jehovov edinorojeni Sin, ki je kot »spreten delavec« sodeloval pri ustvarjanju, ni v Svetem pismu nikoli imenovan stvarnik ali sostvarnik. (Pregovori 8:30; Matej 19:4) On je »prvorojenec vsega, kar je ustvarjeno«. (Kološanom 1:15) Ker je Jehova vse ustvaril, ima edini pravico vladati nad celotnim vesoljem. (Rimljanom 1:20; Razodetje 4:11)
20. V kakšnem smislu Jehova počiva, odkar je na Zemlji nehal ustvarjati?
20 Ali je Jehova nehal uporabljati svojo stvarjenjsko moč? Res je, da v Svetem pismu piše, da je Jehova, ko je šesti dan nehal ustvarjati, »sedmi dan [...] začel počivati od vsega dela, ki ga je opravil«. (1. Mojzesova 2:2) Apostol Pavel je nakazal, da je ta sedmi dan dolg na tisoče let, saj je v času njegovega življenja še vedno trajal. (Hebrejcem 4:3–6) Toda ali »počivati« pomeni, da je Jehova popolnoma prenehal delati? Ne, Jehova nikoli ne neha delati. (Psalm 92:4; Janez 5:17) Torej se njegov počitek očitno nanaša na to, da je nehal ustvarjati fizične stvari v zvezi z Zemljo. Vendar pa še naprej dela, da bi izpolnil svoj namen. K temu njegovemu delu spada to, da je navdihnil Sveto pismo, in tudi to, da je naredil »novo stvarjenje«, o katerem bomo razpravljali v 19. poglavju. (2. Korinčanom 5:17)
21. Kakšne občutke bo Jehovova stvarjenjska moč vzbujala v nas celo večnost?
21 Ko se bo Jehovov dan počitka nazadnje končal, bo lahko Jehova za vse, kar je naredil na Zemlji, rekel, da je »zelo dobro«, kot je to rekel na koncu vsakega od šestih stvarjenjskih dni. (1. Mojzesova 1:31) Ne vemo pa, kaj bo s svojo neomejeno stvarjenjsko močjo ustvarjal zatem. Toda lahko smo prepričani, da nas bo s svojo stvarjenjsko močjo še naprej presenečal. Vso večnost bomo lahko iz njegovega stvarstva spoznavali še več o njem. (Pridigar 3:11) Več ko se bomo naučili o našem Velikem stvarniku, več strahospoštovanja bomo čutili do njega in bolj se bomo z njim zbližali.
a To ogromno razdaljo si lahko bolje predstavljaš z naslednjo primerjavo: če bi to razdaljo želel prepotovati z avtom, bi potreboval več kot sto let, čeprav bi se 24 ur na dan vozil s hitrostjo 160 kilometrov na uro.
b Nekateri mislijo, da so ljudje v svetopisemskih časih morali imeti nekakšen preprost teleskop. Po njihovem mnenju drugače ne bi mogli vedeti, da je zvezd tako veliko oziroma nešteto. Vendar s takšnim neutemeljenim razglabljanjem ne upoštevajo dejstva, da je avtor Svetega pisma Jehova. (2. Timoteju 3:16)
c Razmisli, koliko časa bi potreboval samo za to, da bi preštel 100 milijard zvezd. Če bi lahko vsako sekundo prištel novo zvezdo in bi to delal 24 ur na dan, bi za to potreboval 3171 let.