1., 2. Katera skrivnost bi nas morala zanimati in zakaj?

 SKRIVNOSTI! Ko kdo ve nekaj, kar nihče drug ne ve ali razume, mu je to težko obdržati zase. Toda »Bogu je v čast to, da drži zadeve v tajnosti«. (Pregovori 25:2) Jehova ima kot vrhovni vladar in stvarnik vso pravico, da zase hrani nekatere skrivnosti, dokler ne pride čas, da jih odkrije.

² Jehova je v svoji Besedi odkril privlačno in zanimivo skrivnost. V Svetem pismu piše: »Razodel nam je sveto skrivnost svoje volje.« (Efežanom 1:9) Ko o njej izveš več, ti ne poteši le radovednosti. Ko poznaš to skrivnost, si lahko rešen greha in smrti in malo bolje razumeš, kako velika je Jehovova modrost.

3., 4. Kako je prerokba, zapisana v 1. Mojzesovi 3:15, vlivala upanje in kaj je bila skrivnost v tej prerokbi?

³ Ko sta Adam in Eva grešila, je bilo morda videti, da Jehovu ni uspelo uresničiti namena, da bi zemlja postala raj, v katerem bi živeli popolni ljudje. Toda Bog se je takoj lotil tega problema. Rekel je: »Povzročil bom sovraštvo med teboj in žensko ter med tvojim potomstvom in njenim potomstvom. Njen potomec ti bo zdrobil glavo, ti pa ga boš ranila v peto.« (1. Mojzesova 3:15)

⁴ To so bile skrivnostne besede. Kdo je ta ženska? Kdo je kača? Kdo je potomec, ki bo kači zdrobil glavo? Adam in Eva sta lahko o tem samo ugibala. Kljub temu so te Božje besede vlivale upanje vsem njunim potomcem, ki so bili zvesti Bogu. Pravičnost bo zmagala. Jehova bo svoj namen  izpolnil. Kako pa? To je bila skrivnost! V Svetem pismu piše, da je to »Božja modrost, ki se kaže v sveti skrivnosti«. (1. Korinčanom 2:7)

5. Zakaj je Jehova svojo skrivnost odkrival postopoma? Ponazori.

⁵ Jehova, »ki razodeva skrivnosti«, je sčasoma razodel več podrobnosti o tej skrivnosti. (Daniel 2:28) To je naredil postopoma, korak za korakom. Naj ponazorimo: Pomislimo, kako se odzove ljubeč oče, ko ga njegov sinček vpraša: »Oči, od kod sem pa jaz prišel?« Moder oče pove svojemu sinu samo toliko, kolikor lahko razume. Ko je sin starejši, mu pove več. Podobno se tudi Jehova odloči, kdaj je najboljši čas, da njegovo ljudstvo izve, kaj namerava narediti. (Pregovori 4:18; Daniel 12:4)

6. a) Kakšen je namen zaveze oziroma pogodbe? b) Zakaj je Jehova z ljudmi sklenil zaveze?

⁶ Kako je Jehova svojim služabnikom povedal več o sveti skrivnosti? To je naredil tako, da je sklenil vrsto zavez oziroma pogodb. Verjetno si že tudi ti kdaj sklenil kakšno pogodbo. Morda takrat, ko si kupil hišo oziroma komu posodil denar ali pa si si ga izposodil. S takšno pogodbo stranka pravno jamči, da bo naredila to, kar je obljubila. Toda zakaj bi moral Jehova z ljudmi sklepati uradne zaveze oziroma pogodbe? Ali ni že to, kar reče, dovolj zanesljivo zagotovilo, da se bodo njegove obljube izpolnile? To je res. Vseeno je bil Bog tako prijazen, da je ob številnih priložnostih svoje besede podprl še z uradnimi pogodbami. Ti sporazumi, ki se jih ne da razveljaviti, dajejo nam, nepopolnim ljudem, še trdnejši temelj za to, da Jehovovim obljubam zaupamo. (Hebrejcem 6:16–18)

7., 8. a) Kakšno zavezo je Jehova sklenil z Abrahamom in kaj je ta odkrila o sveti skrivnosti? b) Kako je Jehova postopoma odkrival rodovno linijo obljubljenega potomca?

⁷ Več kot dva tisoč let za tem, ko je Jehova Adama in Evo izgnal iz raja, je svojemu zvestemu služabniku Abrahamu rekel: »Zagotovo bom blagoslovil in pomnožil tvoje potomstvo, da ga bo toliko, kot je zvezd na nebu [...]. Ker si me poslušal, bodo po tvojem potomstvu blagoslovljeni vsi narodi na zemlji.« (1. Mojzesova 22:17, 18) To ni bila le obljuba, saj jo je Jehova oblikoval v uradno pogodbo oziroma zavezo in jo podprl s svojo prisego. (1. Mojzesova 17:1, 2; Hebrejcem 6:13–15) To, da se je Vrhovni gospod s pogodbo zavezal, da bo blagoslovil človeštvo, je res nekaj izrednega!

⁸ Zaveza z Abrahamom je torej odkrila, da se bo obljubljeni potomec pojavil kot človek, saj naj bi bil Abrahamov potomec. Toda kdo naj bi bil ta potomec? Jehova je sčasoma odkril, da bo od Abrahamovih sinov Izak postal prednik potomca. Od Izakovih dveh sinov je bil izbran Jakob. (1. Mojzesova 21:12; 28:13, 14) Kasneje je Jakob enemu od svojih 12 sinov izrekel naslednje preroške besede: »Žezlo se ne bo umaknilo od Juda niti poveljniška palica od njegovih nog, dokler ne pride Šílo [ali »tisti, ki mu to pripada«, opomba] – in tega bodo ubogala vsa ljudstva.« (1. Mojzesova 49:10) Takrat je postalo jasno, da bo potomec kralj, ki bo prišel iz Judovega rodu.

9., 10. a) Katero zavezo je Jehova sklenil z Izraelci in kako jih je ta ščitila? b) Kako je Zakonik pokazal, da človeštvo potrebuje odkupnino?

⁹ Leta 1513 pr. n. št. je Jehova razkril nadaljnje informacije, povezane s sveto skrivnostjo. Sklenil je zavezo z Izraelci, ki so bili Abrahamovi potomci. Čeprav ta zaveza, ki je bila sklenjena na temelju Mojzesovega Zakonika, sedaj ne velja  več, je bila zelo pomemben del Jehovovega namena, da se pojavi obljubljeni potomec. V kakšnem smislu? Razmisli o treh stvareh. Prvič, Zakonik je bil podoben varovalni ograji. (Efežanom 2:14) Če so Izraelci ubogali zakone, ki so bili v njem zapisani, jih je to ločevalo od drugih narodov, ki niso služili Jehovu. Tako je Zakonik pomagal ohraniti rodovno linijo obljubljenega potomca. To je veliko prispevalo k temu, da je izraelski narod še vedno obstajal, ko se je v Judovi rodovni liniji rodil Mesija.

¹⁰ Drugič, iz Zakonika se je dobro videlo, da človeštvo potrebuje odkupnino. Ker je bil Zakonik popoln, je bilo Izraelcem jasno, da se noben grešen človek ne more povsem ravnati po njem. Bog je dal Zakonik zato, »da bi se razodeli prestopki. [...] In je veljal, dokler ni prišlo potomstvo, ki mu je bila dana obljuba.« (Galačanom 3:19) Izraelci so morali darovati živalske žrtve, ki pa niso mogle popolnoma pokriti njihovih grehov. Apostol Pavel je napisal: »Ni mogoče, da bi kri bikov in kozlov grehe odvzela.« (Hebrejcem 10:1–4) Te žrtve so ljudem pomagale razumeti, da potrebujejo odkupnino oziroma popolno žrtev, ki bo povsem pokrila njihove grehe. Zaveza na podlagi Zakonika je bila kot »skrbnik«, ki je zveste Jude pripravil na to, da so sprejeli Mesija. (Galačanom 3:24)

11. Katero veličastno upanje je zaveza na podlagi Zakonika dajala Izraelcem in zakaj ga je ta narod kot celota izgubil?

¹¹ Tretjič, zaveza na podlagi Zakonika je Izraelcem dajala veličastno upanje. Jehova jim je rekel, da bodo postali »kraljestvo duhovnikov in svet narod«, če se bodo te zaveze zvesto držali. (2. Mojzesova 19:5, 6) Prvi, ki so postali del nebeškega kraljestva duhovnikov, so prišli iz izraelskega naroda. Vendar se narod kot celota ni držal zaveze na podlagi Zakonika in je zavrnil Mesija. Zato jih je Jehova zavrgel. Koga je izbral namesto njih? In kako je to kraljestvo duhovnikov povezano z obljubljenim potomcem? Te vidike svete skrivnosti naj bi Bog razodel ob svojem času.

12. Kakšno zavezo je Jehova sklenil z Davidom in kako je ta še dodatno osvetlila Božjo sveto skrivnost?

¹² V 11. stoletju pr. n. št. je Jehova sveto skrivnost še dodatno osvetlil, ko je sklenil še eno zavezo. Zvestemu kralju Davidu je obljubil: »Za tvojega naslednika bom postavil tvojega potomca [...] in utrdil njegovo kraljevsko oblast. [...] Za vedno bom utrdil prestol njegovega kraljestva.« (2. Samuelova 7:12, 13; Psalm 89:3) Te besede pokažejo, da naj bi obljubljeni potomec prišel iz Davidove rodovne linije. Toda ali bi lahko navaden človek vladal večno? (Psalm 89:20, 29, 34–36) Ali bi lahko takšen kralj rešil človeštvo greha in smrti?

13., 14. a) Kaj je Jehova glede na 110. psalm obljubil svojemu maziljenemu Kralju? b) Kaj je Jehova po svojih prerokih še odkril o obljubljenem potomcu?

¹³ David je po navdihnjenju napisal: »Jehova je mojemu Gospodu rekel: ‚Sêdi na moji desni, dokler ne bom tvojih sovražnikov položil pod tvoje noge.‘ Jehova je prisegel in si ne bo premislil: ‚Ti si duhovnik za večno po Melkízedekovem zgledu.‘« (Psalm 110:1, 4) Davidove besede so se nanašale neposredno na obljubljenega potomca oziroma Mesija. (Apostolska dela 2:35, 36) Ta kralj naj ne bi vladal iz Jeruzalema, ampak na Jehovovi desni iz nebes. Jehova mu bo dal pravico, da ne bo vladal le nad izraelsko deželo, temveč nad vso zemljo. (Psalm 2:6–8) Toda Davidove besede razodevajo še nekaj več. Bodi pozoren na to, da je Jehova prisegel, da bo Mesija »duhovnik [...] po Melkízedekovem zgledu«. Podobno kot je Melkizedek v Abrahamovih dneh služil kot kralj in duhovnik, naj bi Bog obljubljenega potomca postavil, da bi služil kot kralj in duhovnik. (1. Mojzesova 14:17–20)

¹⁴ Z leti je Jehova po svojih prerokih razodel še nadaljnje informacije glede svete skrivnosti. Izaija je na primer razodel, da bo potomec umrl žrtvene smrti. (Izaija 53:3–12) Miha je  napovedal, kje se bo rodil Mesija. (Miha 5:2) Daniel je celo napovedal, kdaj točno bo Mesija začel delovati in kdaj bo umrl. (Daniel 9:24–27)

15., 16. a) Kako je prišlo do tega, da je Jehovovega Sina »rodila ženska«? b) Kaj je Jezus podedoval po človeških starših in kdaj je nastopil kot obljubljeni potomec?

¹⁵ To, kako naj bi se prerokbe o Mesiju ali potomcu izpolnile, je ostala skrivnost, dokler se ni ta res pojavil. V Galačanom 4:4 piše: »Ko pa je napočil čas, je Bog poslal svojega Sina, ki ga je rodila ženska.« Leta 2 pr. n. št. je angel judovski devici Mariji rekel: »Zanosila boš in rodila sina. Daj mu ime Jezus. Ta bo velik in se bo imenoval Sin Najvišjega. Bog Jehova mu bo dal prestol njegovega praočeta Davida. [...] Nate bo deloval sveti duh in prekrila te bo moč Najvišjega. Zato bo otrok, ki se bo rodil, svet in se bo imenoval Božji Sin.« (Luka 1:31, 32, 35)

¹⁶ Kasneje je Jehova življenje svojega Sina iz nebes prenesel v Marijino maternico, tako da »ga je rodila ženska«. Marija je bila nepopolna. Vendar Jezus po njej ni podedoval nepopolnosti, ker je bil »Božji Sin«. Nekaj pa je podedoval po svojih človeških starših. Ker sta bila oba potomca kralja Davida, je imel Jezus pravico, da podeduje Davidov prestol in postane kralj. (Apostolska dela 13:22, 23) Jehova je Jezusa ob njegovem krstu leta 29 n. št. pomazilil s svetim duhom in rekel: »To je moj ljubljeni Sin.« (Matej 3:16, 17) Končno se je pojavil potomec! (Galačanom 3:16) Prišel je čas, da Jehova o sveti skrivnosti razodene še več. (2. Timoteju 1:10)

17. Kako se je razjasnilo to, kar piše v 1. Mojzesovi 3:15?

¹⁷ Jezus je med svojim služenjem na zemlji odkril, da je kača iz 1. Mojzesove 3:15 Satan, kačino potomstvo pa Satanovi sledilci. (Matej 23:33; Janez 8:44) Kasneje je bilo razodeto, kako bodo vsi ti za vedno uničeni. (Razodetje 20:1–3,  10, 15) Razkrito je bilo tudi, da je ženska iz te prerokbe »gornji Jeruzalem«. To je nebeški del Jehovove organizacije, ki je sestavljen iz zvestih angelov, ki so kot Božja žena. a (Galačanom 4:26; Razodetje 12:1–6)

18. Kakšen je namen »nove zaveze«?

¹⁸ Verjetno pa je nekaj najbolj osupljivega glede svete skrivnosti razkril Jezus. Tisto noč, preden je umrl, je svojim zvestim učencem govoril o »novi zavezi«. (Luka 22:20) Tako kot zaveza na temelju Mojzesovega Zakonika naj bi tudi nova zaveza ustanovila »kraljestvo duhovnikov«. (2. Mojzesova 19:6; 1. Petrovo 2:9) Vendar s to zavezo ni bil ustanovljen dobesedni narod, ampak duhovni narod – »Božji Izrael«, ki ga sestavljajo izključno Kristusovi zvesti maziljeni sledilci. (Galačanom 6:16) Ti maziljeni kristjani bodo skupaj z Jezusom sodelovali pri blagoslavljanju človeštva.

19. a) Zakaj je novi zavezi uspelo ustanoviti »kraljestvo duhovnikov«? b) Zakaj so maziljeni kristjani imenovani »novo stvarjenje« in koliko jih bo skupaj s Kristusom služilo v nebesih?

¹⁹ Toda zakaj je novi zavezi uspelo ustanoviti »kraljestvo duhovnikov«, ki naj bi blagoslovilo človeštvo? Ker Kristusovih učencev ne obsoja kot grešnike, ampak omogoča, da so jim na temelju Jezusove žrtve popolnoma odpuščeni grehi. (Jeremija 31:31–34) Jehova na njih gleda kot na pravične in takšne, ki so brez greha. Posvoji jih, da postanejo člani njegove nebeške družine, in jih mazili s svetim duhom. (Rimljanom 8:15–17; 2. Korinčanom 1:21) Tako se na novo rodijo »za živo upanje« in bodo prejeli dediščino v nebesih. (1. Petrovo 1:3, 4) Ker so bili ljudje ustvarjeni, da bi živeli na zemlji,  je takšen vzvišen položaj za z duhom rojene maziljene kristjane povsem nov. Zato so imenovani »novo stvarjenje«. (2. Korinčanom 5:17) Sveto pismo odkriva, da bo 144.000 maziljencev iz nebes vladalo odkupljenemu človeštvu. (Razodetje 5:9, 10; 14:1–4)

20. a) Kaj je bilo glede svete skrivnosti razodeto leta 36 n. št.? b) Kdo se bo veselil blagoslovov, ki so bili obljubljeni Abrahamu?

²⁰ Maziljenci skupaj z Jezusom postanejo »Abrahamovo potomstvo«. b (Galačanom 3:29) Prvi maziljenci so bili izbrani izmed Judov. Vendar je bil leta 36 n. št. razkrit še en vidik svete skrivnosti. Nebeško upanje naj bi imeli tudi Nejudje. (Rimljanom 9:6–8; 11:25, 26; Efežanom 3:5, 6) Ali naj bi samo maziljeni kristjani prejeli blagoslove, ki so bili obljubljeni Abrahamu? Ne, saj Jezusova žrtev koristi vsem ljudem na svetu. (1. Janezovo 2:2) Jehova je sčasoma odkril, da bo konec Satanove stvarnosti preživela »velika množica«. (Razodetje 7:9, 14) Še veliko več ljudi pa bo obujenih in bodo imeli priložnost večno živeti v raju na zemlji. (Luka 23:43; Janez 5:28, 29; Razodetje 20:11–15; 21:3, 4)

21., 22. Kako se v sveti skrivnosti kaže Jehovova modrost?

²¹ V sveti skrivnosti se osupljivo kažejo »mnogi vidiki Božje modrosti«. (Efežanom 3:8–10) Jehova je pokazal izredno modrost, ko je to skrivnost zasnoval in jo nato postopoma razkrival. Modro je upošteval omejitve ljudi in jim omogočil, da pokažejo, kaj imajo res v srcu. (Psalm 103:14)

²² Jehova je pokazal izjemno modrost tudi s tem, da je za kralja izbral svojega Sina Jezusa. Njegov Sin je namreč zanesljivejši od vseh drugih stvarjenj v vesolju. Ko je kot človek  živel na zemlji, je prestal veliko preizkušenj. Zato popolnoma razume težave ljudi. (Hebrejcem 5:7–9) Kaj pa lahko rečemo o Jezusovih sovladarjih? Skozi stoletja je Jehova za maziljence izbiral moške in ženske iz vseh ras, jezikov in kultur. Ne glede na to, s katero težavo se spoprijemamo, smo lahko prepričani, da je takšno težavo že gotovo imel kdo od njih in jo uspešno premagal. (Efežanom 4:22–24) Imeti takšne kralje in duhovnike, ki nas bodo zares razumeli in nam želeli pomagati, bo nekaj prečudovitega!

23. Katero čast imamo kristjani v povezavi z Jehovovo sveto skrivnostjo?

²³ Apostol Pavel je napisal, da je bila »sveta skrivnost [...] v prejšnjih časih in preteklim rodovom prikrita. Zdaj pa je bila razodeta njegovim svetim.« (Kološanom 1:26) Jehovovi sveti maziljenci so že veliko spoznali o tej skrivnosti in so to spoznanje delili že z milijoni. Imamo res veliko čast! Jehova »nam je razodel sveto skrivnost svoje volje«. (Efežanom 1:9) Zato si prizadevajmo o tej čudoviti skrivnosti govoriti drugim in jim pomagati, da bodo tudi oni spoznali neizmerno modrost Boga Jehova!