Matere z aidsom so v dilemi

CYNTHIA *, žena v Zahodni Indiji, se je morala odločiti, ali bo svojega novorojenčka dojila ali pa ga bo hranila po steklenički. Odločitev se morda zdi enostavna. Zdravstveni strokovnjaki konec koncev že desetletja razglašajo, da je materino mleko »najbolj zdrava hrana« za dojenčke. Poleg tega so v revnih skupnostih otročički, hranjeni po steklenički, v 15-krat večji nevarnosti, da umrejo zaradi diareje, kakor pa tisti, ki jih mati doji. Mednarodni sklad Združenih narodov za pomoč otrokom (Unicef) pravzaprav poroča, da zaradi posledic nevarnosti, povezanih z nadomestki materinega mleka, vsak dan umre kakih 4000 otrok.

V Cynthijinem primeru pa je bila odločitev glede dojenja povezana s še eno nevarnostjo. Od moža se je okužila z virusom človeške imunske pomanjkljivosti (hiv), povzročiteljem aidsa. Potem ko je rodila, pa je izvedela, da se z mlekom hiv pozitivne matere okuži eden od sedmih otrok. * Tako se je znašla pred strašno izbiro: ali naj izpostavi svojega dojenčka nevarnostim dojenja ali tveganju hranjenja po steklenički.

V delih sveta, kjer je epidemija aidsa najhuje udarila, so od desetih nosečnic hiv pozitivne dve oziroma tri. V neki državi je bilo okuženih več kot polovica vseh testiranih nosečnic. »Te vznemirljive številke,« poroča radio ZN, »so znanstvenike pognale v lov za zdravilom.« Na nevarnost aidsa so se odzvali tako, da je šest organizacij ZN združilo svoje izkušnje, trud in sredstva ter ustanovilo Skupni program Združenih narodov za hiv in aids, poznan kot UNAIDS. * Vendar so pri tem programu ugotovili, da rešitev aidsove dileme ni tako enostavna.

Zapletene ovire, ki preprečujejo enostavno rešitev

Po besedah Edith White, specialistke za dojenje in prenos hiva z matere na otroka, zdravstveni delavci hiv pozitivnim ženam v industrializiranih deželah priporočajo, naj svojih otrok ne dojijo, saj bi s tem skoraj podvojile  nevarnost otrokove okužbe. Zato se zdi logično, da se odločijo za otroško hrano. Toda v državah v razvoju, kjer se idealistične teorije kaj hitro umaknejo pred neprizanesljivo stvarnostjo, se za to enostavno rešitev ni tako lahko odločiti.

Ena od ovir je družbene narave. V državah, kjer je dojenje pravilo, lahko žene s hranjenjem otroka po steklenički sporočajo, da so okužene s hivom. Morda se bojijo, da jih bodo domači potem, ko bodo izvedeli za njihovo stanje, obtoževali, zapustili ali celo pretepali. Nekatere žene v takšnih okoliščinah menijo, da nimajo druge izbire, kot da svojega otroka dojijo in s tem dejstvo, da so hiv pozitivne, ohranijo v tajnosti.

Obstajajo pa še druge ovire. Razmislimo na primer o dvajsetletni Margaret. Kakor vsaj 95 odstotkov ugandskih vaščank tudi nje niso še nikoli testirali za hiv. Vseeno pa ima razlog za zaskrbljenost. Prvi otrok ji je umrl, drugi pa je slaboten in bolehen. Kljub dejstvu, da je morda hiv pozitivna, doji svojega tretjega otroka desetkrat dnevno. »Svojega malčka ne bi nikoli mogla hraniti z otroško hrano,« pravi. Zakaj ne? Margaret pravi, da hranjenje dojenčka z otroško hrano stane dvainpolkrat več, kakor zasluži ena družina v njeni vasi v celem letu. In čeprav bi hrana bila zastonj, bi še vedno bilo težko najti čisto vodo, da bi iz tega praška pripravila varno hrano za dojenčka. *

Nekaj teh ovir se lahko zmanjša, če se materam, okuženim s hivom, zagotovi primerne higienske razmere, zadostne količine nadomestkov za materino mleko in dostop do varne vode. Ali je to drago? Morda. Vendar presenetljivo, videti je, da je priskrbovanje teh reči bolj odvisno od tega, čemu se daje prednost, kakor pa od tega, kako priti do sredstev. ZN poročajo, da nekatere od najrevnejših držav v razvoju porabijo približno dvakrat več sredstev za vojsko kakor pa za zdravje in izobraževanje.

Kako pa je z zdravili proti aidsu?

Znanstveniki ZN poročajo, da lahko enostavno in sorazmerno poceni zdravilo, imenovano AZT, znatno zmanjša nevarnost prenosa hiva z matere na otroka. S pomočjo UNAIDS-a so ceno tega zdravljenja zmanjšali na 50 ameriških dolarjev. Poleg tega so julija 1999 raziskovalci aidsa objavili, da samo 3 ameriške dolarje vredno zdravilo nevirapin, ki ga uporabljajo pri zdravljenju hiv pozitivnih mater in njihovih novorojenčkov, kot kaže še učinkoviteje preprečuje prenos hiva kakor AZT. Zdravstveni strokovnjaki pravijo, da bi z nevirapinom tudi do 400.000 novorojenčkom na leto lahko preprečili, da življenja ne bi pričeli okuženi s hivom.

Vendar nekateri takšno zdravljenje kritizirajo, češ da bo ob omejenem delovanju teh zdravil, ki samo preprečujejo prenos hiva z matere na dojenčka, mati prej ali slej umrla za aidsom, otrok pa bo postal sirota. Pri ZN temu ugovarjajo, saj pravijo, da je kaj žalostno pustiti, da se otroke okuži s hivom in se tako nedolžne žrtve obsodi na počasno in žalostno smrt. Poleg tega zatrjujejo, da s hivom okužene matere lahko živijo več let. Razmislimo o Cynthiji, o kateri smo pisali na začetku. Leta 1985, ko je rodila, je izvedela, da ima hiv, vendar je zbolela šele po osmih letih. In čeprav je bil njen otrok ob rojstvu okužen s hivom, pa tega pri dveh letih ni imel več.

Biblija nam tolažilno zagotavlja, da sta zares varno okolje in trajna rešitev nadlog, kot je aids, pred vrati. (Razodetje 21:1–4) Bog Jehova obljublja novi svet, v katerem »noben prebivalec ne poreče: Bolan sem«. (Izaija 33:24) Jehovove priče bi vas radi obvestili o tej trajni rešitvi. Če želite izvedeti več, prosimo povprašajte izdajatelje te revije ali Jehovove priče v vaši okolici.

[Podčrtne opombe]

[Navedba vira slike na strani 20]

WHO/E. Hooper