Preskoči na vsebino

Preskoči na kazalo

Poskusite s parom ‚ta hitrih‘!

Poskusite s parom ‚ta hitrih‘!

Poskusite s parom ‚ta hitrih‘!

OD DOPISNIKA PREBUDITE SE! IZ TAJVANA

PRISTEN nasmešek na dekličinem obrazu pove, da očitno uživa v obroku. Z levo roko drži skodelico, do roba napolnjeno z rižem, koščki zelenjave in ribo. V desni roki ima par ozkih bambusovih palčk. S prstki ga obvladuje in izbira svoje priljubljene grižljaje, ki jih spretno nosi k ustom. Včasih skodelico primakne k ustnicam in z nekaj hitrimi zamahi palčk prenaša riž naravnost v usta. Vse je videti tako pristno, preprosto in spretno.

To, kar deklica drži v roki, so seveda znamenite kitajske paličice. Po kitajsko jim pravijo k’uai tzu (v pidžinu kuaizi), kar pomeni »ta hitre«. Najdemo jih lahko prav v vsaki hiši na jugovzhodu Azije. Morda ste že poskusili jesti z njimi v kaki kitajski restavraciji. Toda ali veste, od kod izvira zamisel o kitajskih paličicah? Ali kako in kdaj so jih prvič rabili? In ali bi želeli vedeti, kako jih prav uporabljati?

»Ta hitre«

Kitajske paličice so tanke palčke, dolge kakih 20 do 25 centimetrov. Zgornja polovica palčke je pogosto štirikotna. Tako jo je lažje prijeti, pa še ne kotali se po mizi. Spodnja polovica je običajno zaobljena. Japonske paličice so pogosto krajše in ob koncu bolj koničaste kakor kitajske.

V teh dneh množične proizvodnje lahko v mnogih restavracijah dobite vnaprej zapakirani kitajski paličici, ki sta na zgornjem delu še vedno spojeni. Obednik ju mora razdvojiti, šele potem ju lahko uporabi. Take paličice so narejene le za enkratno uporabo, zato jih delajo iz lesa ali bambusa. V dražjih ustanovah ali doma so pogosto zelo lepe, izdelane iz pološčenega bambusa, lakiranega lesa, plastike, nerjavečega jekla ali morda celo iz srebra oziroma slonovine. Na njih je lahko tudi izpisana pesem ali pa so okrašene s poslikavo.

Kako jih uporabljati

Mnoge obiskovalce držav na Vzhodu, na primer Kitajske in Japonske, prevzame, ko vidijo, kako otroci, morda stari le dve leti, jedo z navidez prevelikimi paličicami. Vsebina skodelice se zelo hitro, kos za kosom, prenese v otrokova usta. Res je videti preprosto.

Ali bi želeli poskusiti uporabiti par ‚ta hitrih‘? Sprva boste morda okorni, ko se boste trudili, da bi se paličice gibale tako, kot bi vi hoteli, toda z malo prakse postane to preprosto in paličice postanejo pravzaprav neke vrste podaljški vaših rok.

Paličici držite le v eni roki, običajno desni. (Glej sliko na 15. strani.) Najprej stisnite pest na pol, palec pa naj bo stran od drugih prstov. Eno paličico namestite med palec in druge prste, tako da sloni pod spodnjim delom kazalca in na vrhu prstanca. Nato dajte drugo paličico vzporedno s prvo in jo držite s palcem ter kazalcem in sredincem, kakor da bi držali svinčnik. Konici poravnajte, tako da z njima rahlo potrkate po mizi. Zdaj naj spodnja paličica miruje, zgornjo pa premikajte tako, da kazalec in sredinec upogibate navzgor in navzdol. Vadite toliko časa, dokler konic paličic zlahka ne staknete skupaj. Zdaj lahko to okretno potrebščino uporabite, ko želite prijeti kakega od okusnih grižljajev, ki jih postrežejo pri kitajskem obroku – od enega samega riževega zrna do prepeličjega jajca! Paličice in kitajska hrana se dobro ujemajo, ker se to hrano običajno nareže na za grižljaj velike kose.

Kaj pa jedi, pri katerih se postreže celo kokoš, raco ali svinjsko stegno, ne da bi jih razrezali na manjše kose? Običajno je meso toliko toplotno obdelano, da je mogoče od njega s paličicami z lahkoto ločiti za grižljaj velike kose. Kitajske paličice so idealne za ribo, ki jo pogosto postrežejo celo; kosti lahko izločite mnogo spretneje kakor z nožem in vilico.

Kako pa jesti riž? Ob neformalni priložnosti lahko vzamete skodelico z rižem v levo roko, jo približate k ustom in s paličicama zajemate riž. Pri bolj formalnem obroku pa s paličicama vzamete le malo količino riža naenkrat.

Kaj pa juha, ki je vedno sestavni del kitajskega obroka? Običajno je za to priložena porcelanasta žlica. Toda če so v juhi rezanci ali cmoki ali koščki zelenjave, mesa ali ribe, skušajte uporabiti paličici v desni roki, da z njima vzamete hrano, in žlico v levi roki, da si z njo pomagate hrano prenesti k ustom.

Olika in paličice

Ko vas povabijo na obrok na kitajski dom, je koristno poznati kitajsko obnašanje oziroma oliko pri mizi. Najprej na sredo mize postavijo precej jedi. Počakajte, dokler gostitelj oziroma poglavar družine ne vzame v roke svojih paličic in vsem namigne, naj začnejo. To je primeren trenutek, da se gostje odzovejo na povabilo, vzamejo paličici v roko in prično obedovati.

Jedi si ne podajajo, kakor je to običajno za nekatere obroke na zahodu. Tu si vsi obedovalci postrežejo sami. Pri družinskem obroku je navada, da vsak član uporablja svoj par paličic, s katerim si vzame del od skupnih jedi in ga prenese naravnost v usta. Vendar pa je neolikano cmokati, lizati konico paličice ali prebirati po jedi in si iskati priljubljen kos. Matere na Vzhodu poučujejo svoje otroke, naj ne grizejo konic svojih paličic, pa ne le zaradi tega, ker skrbijo za higieno, temveč tudi zato, ker to kvari videz paličic.

Zaradi obzirnosti gostom včasih postrežejo žlice ali dodatni paličici. Z njimi prestavite kose iz skodel na sredi v drugo skodelo ali v vašo rižno skodelico. Vseeno pa ne bodite užaljeni, če vaš gostitelj s svojima paličicama vzame najboljši grižljaj in ga položi naravnost v vašo skodelico. Navsezadnje želi zagotoviti, da njegov spoštovani gost dobi najboljši kos!

S paličicami je prav tako neolikano kazati kakor z nožem in vilico. Enako neolikano je vzeti kaj drugega, medtem ko imate paličici še vedno v rokah. Ko torej morate uporabiti servirno žlico ali vzeti prtič oziroma čajno skodelico, najprej paličici odložite. Za to so vam pogosto na voljo mala, privlačna stojala za palčke.

Ko pojeste, paličice lično odložite, se naslonite na stol in počakajte. Neolikano je zapustiti mizo, preden vsi ne končajo. Spet gostitelj oziroma poglavar družine sklene obrok, tako da vstane in vse povabi, naj gredo od mize.

Zdaj ko veste, kako paličice uporabljati, si jih morate le še nabaviti in z njimi vaditi. Zakaj ne bi naslednjič, ko vas kdo povabi v kitajsko restavracijo ali k sebi domov na kitajski obrok, poskusili s parom ‚ta hitrih‘? Morda vam bo celo hrana okusnejša!

[Okvir/slika na strani 14]

Kratka zgodovina paličic

Nekateri kitajski učenjaki so prepričani, da prvih paličic niso uporabljali pri hranjenju, temveč pri kuhi. Koščke surove hrane so zavili v liste, s paličicami pa so v te ovoje prenesli segrete prodnike. Tako so lahko hrano kuhali, ne da bi se kuhar opekel! Kasneje v zgodovini so s paličicami odstranjevali kose hrane iz kuhinjskega lonca.

Na začetku so paličice verjetno delali iz neobstojnega lesa ali bambusa. * To je eden od razlogov, zakaj je skoraj nemogoče natančno reči, kdaj so jih prvič uporabili. Nekateri so prepričani, da bi paličice na Kitajskem našli že v dinastiji Šang (približno od 16. do 11. stoletja pr. n. š.). Zgodovinski dokument iz obdobja tik za Konfucijem (551–479 pr. n. š.) govori o ‚ščipanju‘ hrane iz juhe, kar kaže na to, da so uporabljali neke vrste paličice.

Očitno je na začetku dinastije Han (206 pr. n. š. do 220 n. š.) postalo hranjenje s pomočjo paličic že navada. V Čangšu v provinci Hunan so skopali grob iz tega obdobja, v katerem so našli lakirani jedilni pribor, v katerem so bile tudi paličice.

Japonci, Korejci, Vietnamci in drugi na Vzhodu prav tako uporabljajo paličice, predvsem zaradi vpliva kitajske kulture.

[Podčrtna opomba]

^ odst. 25 V stari kitajščini sta bila znaka za k’uai tzu (ta hitre) napisana s korenom besede za bambus, kar nakazuje na snov, iz katere so sprva delali paličice.

[Slike na strani 15]

Vaja dela mojstra