Pogled v svet
Pogled v svet
Pod stresom
»Skoraj polovica Kanadčanov se pritožuje, da doživljajo zmerno do visoko raven stresa, ko skušajo uravnovešati službo in družinsko življenje,« poročajo v časopisu Vancouver Sun. »To je dvakrat toliko kot pred enim desetletjem.« Zakaj porast? Raziskava Kanadskega konferenčnega sveta je razkrila, da se je povečal odstotek kanadskih delavcev, ki negujejo svoje družinske člane. Več jih ima otroke kasneje v življenju in pogosto se spoprijemajo z izzivom »skrbeti za oboje, otroke in starše hkrati«. Čeprav je 84 odstotkov vprašanih v anketi še vedno zadovoljnih s svojo službo, v poročilu piše, da si takrat, ko uravnovešanje potreb doma in na delu postane problem, »večina prikrajša najprej svoj čas, tudi čas za spanje«. Pri Konferenčnem svetu pravijo: »Pojavi se stres in trpi zdravje.«
Učiti spoštovanja do avtoritete
»Današnji starši zahtevamo tako malo spoštovanja avtoritete, da morda pravzaprav znižujemo samospoštovanje naših otrok,« piše v poročilu v The Toronto Staru. »Poznavanje omejitev otrokom pravzaprav trka na potrebo po tem, da vedo, kaj lahko pričakujejo, in po varnosti, kar pa jim potem pomaga, da imajo več samospoštovanja,« piše vedenjski strokovnjak Ronald Morrish. »Otroci, ki nimajo občutka za pravila in odgovornost, zrastejo z občutkom manjše varnosti in zaupanja.« Dodaja še: »Vidim 6-letne otroke, ki si sami določajo čas za spanje. Vidim 3-letnike, ki jih matere skušajo pregovoriti, naj se lepše vedejo, tako da jim pojasnjujejo, kako se pri tem počuti mamica.« Otroci se morajo naučiti podrejati družinskim pravilom; zamisel, da je normalno, da manj sodelujejo, ko postanejo starejši, je napačna, pravi Morrish. »Pričakujemo, da si otroci vsako leto postopoma nabirajo šolsko znanje. Zakaj torej ne bi od njih pričakovali tudi vsakoletnega vedenjskega izboljšanja?« sprašuje. »Če ne boste naredili vsega, kar je treba, torej malčka naučili, da pobere igračo, ne boste imeli najstnika, ki bo prišel domov ob dogovorjeni uri.«
Posnetki za obed na kmečkem dvorišču
Kanadski znanstveniki so odkrili, da se lahko mladiče domačih živali spodbudi k hranjenju tako, da se jim predvajajo posnetki, poroča New Scientist. »Posneli smo oglašanje kokoši, ko najde kaj, kar želi, da bi pojedli njeni piščančki,« pravi Luis Bate z Univerze Prince Edward Island. Ko smo jim po zvočnikih v bližini hrane predvajali posnetke, so piščanci jedli, četudi njihove matere ni bilo poleg. Toda glasovi morajo biti ravno pravi. Bate opaža: »Ko smo jim predvajali glas, s kakršnim se kokoš oglaša po izvalitvi piščancev, ki je meni zvenel enako kakor hranitveni klic, se piščanci niso niti premaknili.« Cilj znanstvenikov je pospešiti rast živali, in v začetnih poskusih so piščanci v prvih treh tednih rasli kar 20 odstotkov hitreje od običajnih. V podobnih poskusih so lahko tudi piščeta puranov in pujske spodbudili k temu, da so jedli pogosteje.
Nevarni recepti
»V Nemčiji je lani zaradi zdravil umrlo več ljudi kakor zaradi prometnih nesreč,« je poročal časopis Stuttgarter Nachrichten. Poročajo, da je leta 1998 zaradi napačno predpisanih zdravil umrlo kakih 25.000 ljudi. To je trikrat toliko, kolikor jih je v enakem obdobju umrlo v prometnih nesrečah. Pravijo, da ima samozdravljenje šele drugotno vlogo. Videti je, da je glavni problem v pomanjkanju informacij in nezadostnem šolanju zdravnikov o zdravilih in njihovih učinkih. Farmakolog Ingolf Cascorbi je dejal, da bi se po neki oceni »v Nemčiji lahko vsako leto ognili 10.000 smrtim in 250.000 primerom, ko ljudje občutijo resne stranske učinke, če bi popolnoma izkoristili raziskave in šolanje«, piše v poročilu.
Podobno tudi francoski časopis Sciences et avenir poroča o nedavni študiji v Franciji, ki odkriva, da je bilo od 150.000 receptov, danih ljudem, starejšim od 70 let, kakih 10.700 bodisi napačnih ali pa neučinkovitih. Skoraj vsak 50. recept je bil potencialno nevaren zaradi možnih reakcij z drugimi predpisanimi zdravili ali pa zaradi kakega drugega tveganja. V Franciji menijo, da starejši ljudje vsako leto preživijo milijon dni v bolnišnici zaradi negativnih učinkov zdravil.