Živa vera sredi tragičnih razmer
Živa vera sredi tragičnih razmer
PRED skoraj 60 leti je Mina Esch dobila kartico od moža Petra. Lastnoročno sporočilo na njej je bilo kratko in nejasno. Vseeno pa je bila vesela in se je tedaj, ko ga je dobila, oddahnila. Minin mož je bil zaprt v buchenwaldskem koncentracijskem taborišču, kamor ga je poslala nacistična vlada, ker je bil Jehovova priča. Na zadnji strani kartice je bilo zapisano skopo sporočilo: »Zapornik je še vedno trmast Preučevalec Biblije [kot so se takrat imenovali Jehovove priče] [. . .] Samo zaradi tega mu je odvzeta možnost sicer dovoljenega dopisovanja.« Iz tega je Mina razbrala, da ostaja Peter svoji veri zvest.
To kartico, ki je sedaj krhka in porumenela, si je sposodil Muzej židovske dediščine – živ spomin na holokavst, ki je v Battery Park v New Yorku. Kartica skupaj s fotografijo Petra Escha v malem pripoveduje o velikanski človeški tragediji, holokavstu, v katerem je pomrlo šest milijonov Židov. V glavnem delu muzejske razstave je več kot 2000 fotografij in 800 zgodovinskih in kulturnih ročno izdelanih predmetov, ki pričajo, kaj je doživljala židovska skupnost od osemdesetih let 19. stoletja do danes, tudi med holokavstom. Zakaj je Muzej židovske dediščine ustrezen kraj za razstavo pisma Petra Escha?
»Muzej je pooblaščen, da predstavi židovsko zgodovino,« je pojasnil muzejski zgodovinar dr. Jud Newborn. »Jehovove priče so bili preganjani zaradi tega, kar so bili. Preganjani so bili samo zaradi svojega verovanja in ker niso verjeli v rasizem, v priseganje vdanosti hudobnemu svetnemu diktatorju. Poleg tega niso verjeli v njegovo vojno. [. . .] Židje so si med strahovitim nasprotovanjem prizadevali ohraniti svoje vrednote in vero. Muzej proslavlja takšen duhovni odpor. Zato ta ustanova tudi priznava in pozdravlja vero Jehovovih prič med nacizmom.«
V začasnem domu Muzeja židovske dediščine preprosto pismo priča o boju moža, čigar zvestovdanost Jehovu je bila preizkušana. Peter Esch je težavno preizkušnjo v nacističnem taborišču preživel in njegova vera je bila neokrnjena.
[Slika na strani 31]
Muzej židovske dediščine v New Yorku
[Slike na strani 31]
Esch, Jehovova priča, je bil zaprt od leta 1938 do 1945, ker se ni hotel odreči svoji veri