Ali je prav častiti Jezusa?
Biblijsko gledišče
Ali je prav častiti Jezusa?
SKOZI stoletja so mnogi v tako imenovanem krščanstvu častili Jezusa Kristusa, kakor da bi bil Vsemogočni Bog. Sam Jezus pa je pozornost in čaščenje usmerjal le k Bogu Jehovu. Ko je na primer Hudič zbadal Jezusa, naj ga počasti, je ta dejal: »Moli [Časti, NW] Gospoda [Jehova, NW], Boga svojega, in njemu samemu služi.« (Matevž 4:10) Kasneje je Jezus poučil svoje učence: »Ne imenujte nikogar na zemlji očeta svojega; kajti eden je vaš Oče, ta, ki je v nebesih.« (Matevž 23:9)
Jezus je Samarijanki opisal način čaščenja, ki ga morajo posamezniki izkazovati Bogu. Njihovo čaščenje mora temeljiti na duhu in resnici. Res, »Oče tudi išče takih, da bi ga molili [častili, NW]«. (Janez 4:23, 24) Da, spoštovanja polno oboževanje bi morali izkazovati le Bogu. Čaščenje kogar ali česar koli drugega bi bila oblika malikovalstva, ki ga prepovedujejo tako Hebrejski kakor Grški spisi. (2. Mojzesova 20:4, 5; Galatom 5:19, 20)
‚Toda,‘ lahko kdo odvrne, ‚ali ni v Bibliji navedeno, da moramo častiti tudi Jezusa? Ali ni Pavel v Listu Hebrejcem 1:6, King James Version, dejal »Vsi angeli Božji naj ga [Jezusa] častijo«?‘ Kako lahko razumemo ta svetopisemski stavek v luči tega, kar Biblija pravi o malikovalstvu?
Čaščenje v Bibliji
Najprej moramo razumeti, kaj je imel Pavel tukaj v mislih s čaščenjem. Uporabil je grško besedo proskynéo. V Unger’s Bible Dictionary piše, da ta beseda dobesedno pomeni ‚poljubiti roko komu v znak spoštovanja ali se mu prikloniti‘. V An Expository Dictionary of New Testament Words W. E. Vina piše, da ta beseda »označuje spoštovanje, najsibo človeka [. . .] ali Boga«. V biblijskih časih je proskynéo pogosto zajemala dobeseden poklon pred kom, ki je imel visok položaj.
Razmislite o Jezusovi priliki o sužnju, ki svojemu gospodarju ni mogel povrniti precejšnje vsote denarja. V tej priliki se pojavlja oblika te grške besede. V prevodu King James Version piše, da je »hlapec [. . .] padel na tla in ga [kralja] častil [oblika besede proskynéo], rekoč: Gospod, bodi potrpežljiv z mano in vse ti bom povrnil«. (Matevž 18:26, poudarili mi.) Ali je ta mož malikoval? Nikakor ne! On je le izkazal neke vrste spoštovanje in cenjenje, ki pripada kralju, njegovemu gospodarju in nadrejenemu.
Taki pokloni oziroma izrazi cenjenja so bili v biblijskih časih na Vzhodu precej običajni. Jakob se je sedemkrat priklonil pred bratom Ezavom, ko ga je srečal. (1. Mojzesova 33:3) Jožefovi bratje so padli na kolena pred Jožefom, oziroma se mu poklonili, v čast njegovega položaja na egiptovskem dvoru. (1. Mojzesova 42:6) V luči tega lahko bolje razumemo, kaj se je zgodilo, ko so astrologi našli malega Jezusa, ki so ga pozdravili kot ‚kralja Judov, ki se je narodil‘. V King James Version o tem dogodku piše, da so »padli na tla in ga častili [proskynéo]«. (Matevž 2:2, 11)
Jasno je torej, da beseda proskynéo, ki je v nekaterih biblijskih prevodih prevedena s »čaščenje«, ni namenjena izključno načinu oboževanja, ki pripada Bogu Jehovu. Lahko se nanaša tudi na cenjenje in čast, ki se jo izkaže drugemu človeku. Da bi se ognili vsakršnemu napačnemu razumevanju, nekateri biblijski prevodi besedo proskynéo v Listu Hebrejcem 1:6 prevedejo z »mu izkažejo čast« (New Jerusalem Bible), »pred njim [. . .] padejo na kolena« (Ekumenska izdaja), »se priklonijo« (SSP) ali »se mu poklonijo« (NW).
Jezus je vreden poklona
Ali je Jezus vreden takega poklona? Prav gotovo! Apostol Pavel v svojem pismu Hebrejcem pojasni, da je Jezus, kot ‚dedič vseh stvari‘, »sedel na desnico veličastva v višavah«. (Hebrejcem 1:2–4) Tako »se naj v imenu Jezusa pripogiblje vsako koleno teh, ki so v nebesih in na zemlji in pod zemljo, in vsak jezik pripoznava, da Jezus Kristus je Gospod, v slavo Boga Očeta«. (Filipljanom 2:10, 11)
Kristus bo kmalu izkoristil ta vzvišeni položaj in izkazal s tem povezano obsežno izvrševalno moč ter spremenil zemljo v vsesvetovni raj. Pod Božjim vodstvom bo s sveta odstranil vso žalost, bolečino in skrb v prid tistih, ki se podrejajo njegovemu pravičnemu upravljanju, kar bo omogočila njegova odkupna žrtev. Ali potemtakem ni vreden, da mu izkazujemo čast, ga cenimo in smo mu poslušni? (Psalm 2:12; Izaija 9:6; Lukež 23:43, NW; Razodetje 21:3, 4)
»Bog, ki si pridržuje izključno vdanost«
Vendar pa Biblija jasno pokaže, da mora biti naše čaščenje – iz verskega spoštovanja in vdanosti – usmerjeno samo k Bogu. Mojzes ga je opisal kot ‚Boga, ki si pridržuje izključno vdanost‘. In Biblija nas opozarja, naj ‚molimo [častimo, NW] njega, ki je naredil nebo in zemljo in morje in studence vodá‘. (5. Mojzesova 4:24, NW; Razodetje 14:7)
Jezus ima zagotovo osrednjo vlogo v pravem čaščenju, vreden je izkazovanja časti in cenjenja. (2. Korinčanom 1:20, 21; 1. Timoteju 2:5) On je edina pot, po kateri se lahko približamo Bogu Jehovu. (Janez 14:6) Zatorej pravi kristjani delajo dobro, če častijo le Vsemogočnega Boga Jehova.