Pogled v svet

Malčki in televizija

Ameriška akademija za pediatrijo priporoča, naj otroci, mlajši od dveh let, ne gledajo televizije, poroča The Toronto Star. Raziskave zgodnjega razvoja možganov kažejo, da dojenčki in malčki potrebujejo neposreden stik s starši in drugimi skrbniki. Gledanje televizije je morda lahko »ovira pri interakciji, ki pomaga razviti njihove družbene, čustvene in poznavalne spretnosti«. Vendar pa se vsi strokovnjaki s tem ne strinjajo. Kanadska pediatrična družba na primer pravi, da gledanje kakovostnega programa pod starševskim nadzorom in največ 30 minut na dan lahko preskrbi otroku »možnost, da ga pouči roditelj«. Obe organizaciji pa se strinjata, da mali otroci ne bi smeli imeti televizije ali računalnika v svoji sobi ter da televizija ne bi smela biti otroška varuška. Gledanje televizije lahko prizadene zdravje mladih ljudi, zato predlagajo, naj »se otroke spodbuja k igri na prostem, branju knjig ali igranju s sestavljankami oziroma kakimi drugimi igrami«.

Frustracija na delovnem mestu

Zakaj se nekateri ljudje na delovnem mestu razjezijo ali celo postanejo nasilni? Torontski psiholog Sam Klarreich pravi, da razlog morda ni samo stres, temveč tudi premajhna odpornost proti frustraciji. Prepričan je, da se to stanje razvije pri nekaterih delavcih, ki menijo, da »se od njih pričakuje, naj se popolnoma predajo delu, potem pa odkrijejo, da koristi niso sorazmerne vloženemu delu«, poročajo v časopisu Globe and Mail. Klarreich svari, da je dolgotrajna jeza »zelo nezdravo čustvo«, ki lahko privede do možganske kapi ali infarkta. Delavce spodbuja, naj se naučijo sprejemati frustracijo in se usedejo z delodajalcem ter se z njim mirno pogovorijo, koliko dela lahko v resnici naredijo. Po drugi strani pa Klarreich svetuje, naj delodajalci budno opazujejo delavce, za katere se zdi, da pregorevajo, in jim še dodatno pomagajo, jih razbremenijo kakega bremena ali predlagajo, naj si vzamejo prost dan.

Petje razvedri srce

Znanstveniki so odkrili, da petje sprošča kemične snovi v možganih, ki vam dajejo občutek sproščenosti in veselosti, poročajo v nemškem časopisu Stuttgarter Nachrichten. Znanstveniki pravijo, da se pri petju začnejo v možganih gibati »čustvene molekule«. Tako »pravijo, da s petjem čustva izražamo, pa tudi ustvarjamo«, piše v tem poročilu. Učitelji glasbe pravijo, da se mnogim ljudem danes zdi, da je petje »staromodno« ali da njihov glas ni dober ter zato prepustijo petje in glasbo javnim občilom. Te raziskave pa kažejo, da ljudem koristi, ko si pojejo.

Kraja pridelka

V precej nemških zveznih deželah se kmetovalci pritožujejo nad povečano krajo pridelkov, poroča Siegener Zeitung. Tatje si kumare naložijo v vedro, kupe belušev pa na majhne tovornjake. Nekoč so ukradli 7000 sadik jagod. Čeprav nekateri morda kradejo hrano zaradi vse slabših finančnih razmer, pa je videti, da je za druge to konjiček. Kmetovalci poročajo, da blizu oplenjenih polj vidijo »avtomobile vseh razredov«. Polja so pogosto daleč vstran od bivališč lastnikov in tam postanejo tatje še celo drznejši. Neki svetovalec predlaga, naj kmetovalci prekrijejo svoje pridelke z gnojem, da tako odvrnejo tatove.

Družabno dejavni morda živijo dlje

Glede na novo študijo Harvardske univerze starejši ljudje, ki sodelujejo v družabnih dejavnostih, na primer gredo v cerkev, restavracije, na športne prireditve in si ogledajo filme, živijo povprečno dve leti in pol dlje kakor manj družabni ljudje. Vodja študije, Thomas Glass s Harvarda, je dejal, da se je dolgo domnevalo, da ljudem pomaga fizični del takih dejavnosti. Toda dodal je, da ta študija daje »morda najmočnejši posredni dokaz doslej, da se življenje, če je ob koncu smiseln namen, podaljša«. Glass je zapisal, da je več dela, ne glede na dejavnost, skoraj v vseh primerih podaljšalo življenje.

Najstarejše ladijske razbitine na svetu

Francoska revija Sciences et avenir poroča, da so oceanografi  odkrili razbitine dveh feničanskih pomorskih plovil iz približno 750. leta pr. n. š. Petnajst in osemnajst metrov dolgi barki, ki ležita ob izraelski obali v globini približno 500 metrov, sta najstarejši ladji, kar so jih kdaj našli na odprtem morju. Izpluli sta iz tirskega pristanišča in prevažali vino v glinenih amforah; verjetno sta bili namenjeni v Egipt ali severnoafriško mesto Kartagina. V International Herald Tribune navajajo, da je odkritelj ladij, Robert Ballard, omenil: »Videti je, da so velika globina oceanov, odmaknjenost od sončne svetlobe in visok pritisk mnogo bolj ohranili zgodovino, kakor smo mislili.« Raziskovalci so dejali, da bi to odkritje »lahko pomagalo odpreti celotno novo poglavje v raziskovanju te staroveške morske kulture«.

Prva izbira za sprostitev

V nedavni študiji so 1000 ljudi iz 30 držav vprašali, katera dejavnost jim najbolj zmanjša stres oziroma jih razbremeni. Po vsem svetu je 56 odstotkov vprašanih povedalo, da je glasba po njihovem izboru prva, poroča poročevalska agencija Reuters. V Severni Ameriki je glasbo na prvo mesto uvrstilo 64 odstotkov vprašanih v primerjavi s 46 odstotki v razviti Aziji. V celoti je gledanje televizije na drugem mestu, sledi pa mu kopel ali prhanje. »Ko razmislite o stroških glasbe in njeni dostopnosti po radiu, televiziji, osebnih predvajalnikih zgoščenk, internetu in toliko drugih kanalih,« je dejal Tom Miller, vodja študije, ki jo je opravil Roper Starch Worldwide, »ne preseneča, da več kot polovica sveta za sprostitev posluša glasbo.«

Revščina – svetovni problem

Predsednik Svetovne banke, James D. Wolfensohn, je pred nedavnim izrazil skrb glede nadaljevanja svetovne revščine. Wolfensohn je dejal, da tretjina zemljinih šestih milijard ljudi še vedno živi v skrajni revščini, poroča meksiški časopis La Jornada. Dodal je, da polovica zemljinih prebivalcev preživi z manj kot dvema ameriškima dolarjema dnevno, ena milijarda ljudi pa z manj kot enim dolarjem. Čeprav je Wolfensohn ponosen na napredek, ki ga je naredila Svetovna banka v boju proti revščini, je pripravil izračune, ki kažejo, da je ta problem zelo razširjen in daleč od tega, da bi bil rešen. Rekel je: »Priznati moramo, da je revščina svetovni problem.«

Sumljivo vrzite proč

Nekatere plesni, na primer tiste na modrem siru, se lahko jé. Druge pa so lahko nevarne, še posebej za ljudi, ki so slabega zdravja, opozarja UC Berkeley Wellness Letter. Plesni na kruhu in žitnih izdelkih so med najbolj strupenimi. Pogosto je videti plesen, ki v hrano prodre s koreninastimi podaljški. Poleg tega strupov, ki jih proizvede plesen, s kuhanjem ni mogoče uničiti. Wellness Letter priporoča:

▪ Če je mogoče, imejte izdelek v hladilniku in ga porabite, preden na njem zraste plesen.

▪ Drobno sadje, na primer jagode ali grozdje, ki je plesnivo, vrzite proč. Operite sadje le tik pred tem, ko ga boste pojedli, saj vlaga pospešuje plesnenje.

▪ Mala plesniva mesta na velikem, trdem sadju in zelenjavi, na primer na jabolkih, krompirju, cvetači ali čebuli, lahko mirno izrežete. Plesnivo mehko sadje, na primer breskve in melone, pa bi bilo treba zavreči.

▪ Plesniv trd sir je mogoče delno rešiti, tako da odrežete najmanj še dva do tri centimetre okoli plesni. A vrzite proč plesniv mehak sir in jogurt, pa tudi plesniv kruh, meso, ostanke hrane, jedrca, arašidovo maslo, sirupe in konzervirano hrano.

Bolj zdravo pečenje na žaru

»Premalo toplotno obdelano meso je vedno povzročalo skrb, ali ga je varno jesti, toda v zadnjih letih prekomerno toplotno obdelavo, še posebej če se meso, piščanca ali ribo na dvoriščnem žaru prepeče ali da ta že zogleni, povezujejo z bolj dolgoročno nevarnostjo za zdravje,« piše v kanadskem časopisu National Post. Kadar se meso toplotno obdeluje pri visokih temperaturah, nastanejo karcinogene sestavine, ki se imenujejo heterociklični amini (HCA). V poročilu predlagajo, da je lahko s preprosto marinado, v kateri je »kisla sestavina, na primer limonin oziroma pomarančni sok ali kis«, pečenje na žaru bolj varno. V ponovljenih poskusih so raziskovalci na Ameriškem inštitutu za raziskovanje raka »ugotovili, da je imela marinirana hrana 92% do 99% manj HCA-jev kakor nemarinirani dvojniki ter da ni bilo razlike, če se je ta hrana marinirala 40 minut ali dva dni«.