Petdeset let slikanja na porcelan

PRIPOVEDUJE ALFRED LIPPERT

MATI je želela, da bi postal tesar. Moj učitelj pa jo je spodbujal, naj mi najde zaposlitev v tovarni porcelanske obrti blizu našega doma, v Meissnu v Nemčiji. Zakaj je bil učitelj tako vztrajen? Njegovo izkušeno oko je opazilo, da sem nadarjen za risanje. Rad imam mamo, a sem vesel, da je učitelj dosegel, kar je hotel. Tako sem se pri 14-ih letih začel učiti za slikarja nekaterih najlepših ročno izdelanih porcelanov na svetu.

V Meissnu izdelujejo porcelan že skoraj 300 let. Prva manufaktura za izdelovanje pravega porcelana v Evropi je bila ustanovljena leta 1710. Kakih 30 let kasneje je ta manufaktura ustanovila šolo, v kateri so se mladi lahko naučili umetnosti slikanja na porcelan. V tej šoli, ki je še vedno odprta in je zdaj pod upravo Manufakture porcelana v Meissnu, sem kot slikar porcelana plašno naredil prve poteze.

V šoli sem se naučil tudi finejšega skiciranja in slikanja rož, dreves, sesalcev in ptic. S tem šolanjem je bil položen temelj za moje kasnejše delo.

Glaziran ali neglaziran?

Porcelan je prosojna keramika, na katero je mogoče slikati po dveh osnovnih načinih. Poslika se ga lahko, preden se na keramiko nanese glazuro. Toda neglaziran porcelan je porozen in vpije barvo, zato je treba biti pri slikanju zelo zbran, saj se večine napak ne da popraviti. Po drugi strani pa se barvo lahko nanese po tem, ko je porcelan glaziran. Specializiral sem se za takšno slikanje cvetnih okraskov. K temu delu je spadalo slikanje, pa tudi oblikovanje posameznih šopkov za vsak kos porcelana. Tako se slikar, ki se je naučil osredinjati misli in se ogibati motenj, uči uporabljati svojo domišljijo, da bi ustvaril nekaj lepega.

Po več letih slikanja cvetnih okraskov sem končno prešel na najzahtevnejšo kategorijo – slikanje živih bitij. Tu se je moje prvotno učenje slikanja sesalcev in ptic resnično obrestovalo.

 Najbolj vznemirljiv izziv

Slikanje sesalcev, rib in ptic je vznemirljiv izziv, ker mora biti vsaka žival videti živa, ne negibna kakor roža ali drevo. Umetnik mora vedeti nekaj o anatomiji in navadah sesalcev in ptic, ki jih slika. V mnogih prizorih, ki jih portretiram, je na primer prikazan lov, tudi jelenov z bogatim rogovjem.

Da bi se poučili o živalih, jih je najboljše opazovati. Pred nekaj leti sem načrtoval slikanje cele vrste rib, zato sem prinesel domov akvarij in vanj dal vse mogoče ribe. Z ženo sva ure in ure presedela zraven ter opazovala gibanje in navade vsake vrste ribe. Šele ko sem jih poznal, sem jih začel slikati.

Kdaj je kdo dober slikar?

Prijatelji me včasih vprašajo, kdaj je kdo dober slikar porcelana. Seveda mora biti slikar umetniško nadarjen, imeti mora dobro oko in mirno roko. Toda to ni vse. Da bi bil kdo uspešen umetnik, mora imeti pravo stališče do sebe, svojega dela in drugih ljudi. Dober slikar je mojster, ki si trdo prizadeva izboljševati svojo spretnost. Ve, da jo človek uporablja ali pa jo izgubi. Nikoli se ne neha učiti, saj posluša, kaj pravijo drugi, in sprejema njihov nasvet.

Še zadnja točka. Izkušeni umetnik ima občutek za želje stranke. Ljudje, ki kupujejo ročno izdelan porcelan, ne želijo vsakodnevnega predmeta, ki ga bodo imeli nekaj časa, potem pa ga bodo odvrgli in nadomestili s čim drugim. Stranka želi umetnino s kulturno vrednostjo, nekaj, kar pritegne oko, ogreje srce in obogati lastnikovo življenje. Slikarja razveseljuje to, da ima delež pri zadovoljevanju teh želja.

Slikanje vodi do vere v Boga

Delo slikarja mi je dalo zagon, da pobliže pogledam v Biblijo in razvijem močno vero v Boga. Kako? No, včasih sem delal s strokovnjaki za življenje ptic, ko sem skiciral in ilustriral za knjige, za katere so pisali. Ko sem začel slikati take ilustracije, sem verjel v evolucijo. Toda pri tesnem stiku z več avtorji sem se pogovarjal o izvoru življenja. In po takih pogovorih sem spremenil svoj pogled.

Najbolj sem se zamislil nad tem, da je vsak strokovnjak, čeprav so vsi verovali v evolucijo, imel lastno teorijo, ki je pogosto nasprotovala tistim, ki so jih imeli drugi strokovnjaki. Kolikor lahko vidim, ni enotne evolucijske teorije. Tako sem sklenil: če strokovnjaki ne morejo imeti enotne razlage za evolucijo, kako bi jo lahko imel kdo drug? Zame je evolucija umrla naravne smrti. Edina alternativa evoluciji je v tem, da je življenje na zemlji plod stvaritve. Tu sem začel verovati v našega Stvarnika.

Tako zelo sem vesel, da ljudje zdaj uživajo nad mojim delom in to me zadovoljuje. Nikoli mi ne bo zamrla ljubezen do slikanja oziroma ljubezen do porcelana.

[Navedba vira slike na strani 17]

Slike na straneh 16 in 17: Mit fre»undlicher Genehmigung der Staatlichen Porzellan-Manufaktur Meissen GmbH