Preskoči na vsebino

Preskoči na kazalo

Naše veličastno vesolje – plod naključja?

Naše veličastno vesolje – plod naključja?

Naše veličastno vesolje – plod naključja?

NEKATERI pravijo: ‚Pač, naše vesolje je stvar naključja.‘ Drugi, še zlasti verni ljudje, se s tem ne strinjajo. Spet tretji pa niso prepričani. In kaj menite vi?

Naj bo vaše gledišče takšno ali drugačno, prav gotovo se boste strinjali, da je naše vesolje čudovito. Razmislimo o galaksijah. Ocenili so, da jih je v vidnem vesolju kakih 100 milijard. V vsaki pa je od manj kot milijardo do več kot bilijon zvezd.

Večina galaksij je razvrščenih v jate galaksij, v katerih je od nekaj deset do več tisoč galaksij. Sosednjo galaksijo Andromedo so na primer opisali kot dvojčico naše galaksije, Rimske ceste. Ta velikanska zvezdna sistema med seboj veže gravitacija. Skupaj z majhnim številom drugih sosednjih galaksij sta del jate.

Vesolje je sestavljeno iz neštetih jat galaksij. Nekatere jate veže gravitacija z drugimi jatami v nadjate. Od te stopnje naprej pa gravitacija zgublja svoj vpliv. Znanstveniki odkrivajo, da se nadjate druga od druge oddaljujejo. Z drugimi besedami, vesolje se širi. To osupljivo odkritje kaže, da je obstajal začetek, ko je bilo vesolje mnogo manjše in gostejše. Pogosto se omenja, da je vesolje nastalo z velikim pokom.

Nekateri znanstveniki močno dvomijo, da bo človek lahko kdaj odkril, kako se je rodilo vesolje. Drugi razglabljajo o tem, kako vse bi lahko nastalo vesolje, ne da bi bil za to potreben inteligentni vzrok. V reviji Scientific American, v januarski izdaji 1999, je bila razprava o temi »Kako se je začelo vesolje?«. Nekatere teorije znanstvenikov so se že izkazale za pomanjkljive. »Žal,« piše v reviji, »utegne biti za astronome zelo težko [. . .] preizkusiti katero koli od teh zamisli.«

Da kdo lahko sprejme zamisel, da je vesolje plod naključja, mora verjeti v mnoge »srečne naključne dogodke« oziroma »naključja«, kakor temu pravijo znanstveniki. Vesolje na primer sestavlja veliko najpreprostejših atomov: atomov vodika in helija. Za življenje pa je poleg vodika treba tudi obilo bolj kompleksnih atomov, še zlasti ogljika in kisika. Znanstveniki so se spraševali, odkod izvirajo ti dragoceni atomi.

Ali je zgolj naključje, da kompleksni atomi, nujno potrebni za ohranjanje življenja, nastajajo znotraj določenih zvezd orjakinj? In ali samo po naključju nekatere od teh orjakinj eksplodirajo kot supernove in izvržejo svojo zakladnico redkih atomov? Sir Fred Hoyle, ki je sodeloval pri teh odkritjih, je dejal: »Ne verjamem, da bi kateri koli znanstvenik, ki je preiskal dokaze, sklenil kako drugače, kakor da so zakoni jedrske fizike zasnovani premišljeno.«

Poglejmo si zato pobliže snov, iz katere je sestavljeno naše vesolje.

[Okvir/slika na strani 4]

INFLACIJSKA TEORIJA

Nekateri znanstveniki menijo, da se nekatere značilnosti zgodnjega vesolja, na primer njegova precizna hitrost širjenja, lahko pojasni tudi brez inteligentnega vzroka. Sklicujejo se na teorijo oziroma teorije, imenovane inflacija. Vendar pa inflacijska teorija vesolja ne obravnava vprašanja njegovega izvora. Kdor verjame v to teorijo, mora verjeti v nekaj predobstoječega, iz česar je po naključju nastalo naše vesolje.

Po inflacijski teoriji je vesolje, ki naj bi bilo manjše od atoma, v manj kot sekundi zraslo do velikosti, večje od naše galaksije. Od te stopnje naprej naj bi se vesolje stalno širilo, a počasneje, z normalno hitrostjo. Danes menijo, da je vidni del našega vesolja le majhen del večjega vesolja. Inflacijski teoretiki trdijo, da ima sicer vidno vesolje v vseh smereh enako urejen videz, vendar je njegov večji, nevidni del, morda drugačen, celo kaotičen. »Inflacije se ne da preveriti s poizkusom, ki temelji na opazovanju,« pravi astrofizik Geoffrey Burbidge. Pravzaprav inflacijska teorija nasprotuje novim smerem dokazov, pridobljenih z opazovanji. Sedaj so namreč ugotovili, da bi bila za verodostojnost inflacijske teorije potrebna teoretična nova sila, antigravitacija. Howard Georgi, znanstvenik s Harvarda, je inflacijo opisal kot »čudovit znanstveni mit, ki je vsaj toliko dober kakor kateri koli drug stvarjenjski mit, kar sem jih kdaj slišal«.

[Slika na strani 3]

Skoraj vsak objekt na tej sliki, posneti s Hubblovim vesoljskim teleskopom, je galaksija

[Vir slike]

Strani 3 in 4 (neizostreno): Robert Williams and the Hubble Deep Field Team (STScI) and NASA

[Slika na strani 4]

»Zakoni jedrske fizike [so] zasnovani premišljeno.« — Sir Fred Hoyle, zraven supernova 1987A

[Vir slike]

Dr. Christopher Burrows, ESA/STScI and NASA

Photo courtesy of N. C. Wickramasinghe