Mladi vprašujejo:

Zakaj nas je očka zapustil?

»Nikoli v resnici nisem razumel, zakaj je oče odšel. Vse, kar sem vedel, je bilo to, kar mi je povedala mati.« (James) *

KO OČE pripravi kovčke in odide od doma, pogosto pusti za seboj hudo bolečino in zagrenjenost. »Bil sem res razburjen, ko sta se mama in očka razšla,« pravi 14-letni James, ki smo ga citirali zgoraj. In ko oče brez pojasnila odide, potem pa ne ohranja stika, se lahko otroci še leta in leta spoprijemajo z občutki krivde, zavračanja in zamere. *

Če je odšel tvoj oče, se morda boleče zavedaš, zakaj vas je zapustil. »Moj očka je odšel zaradi druge ženske,« pravi mladi Michael. »Enkrat sem ga videl z njo in to me je razjezilo. Imel sem občutek, da nas je izdal.« Toda včasih odhod lahko pomeni olajšanje. Melissin oče je alkoholik in Melissa pravi: »Za nas bi bilo hujše, če bi ostal doma.«

Marsikdaj pa otroci ne vedo, zakaj je njihov oče odšel, in potem je lahko njegova odsotnost videti še toliko bolj boleča. Resda si morda vedel, da imata tvoja starša težave, toda niti v sanjah nisi pomislil, da bi se kdaj razšla. Robert se spominja: »Ko je očka odšel, res nisem razumel vsega, kar se je dogajalo. Vse, kar sem vedel, je bilo to, da je hudo, ker sta se starša vedno prepirala.«

Zakaj nekateri očetje odidejo od doma? Če se je to zgodilo s tvojim očetom, ali naj to pomeni, da zavrača tebe osebno? In zakaj ti morda starša o tem nerada povesta kaj več? Ali ti ne dolgujeta pojasnila?

Zakaj molčita

Razlogi očetovega odhoda nikoli niso prijetni. Pogosto je vzrok prešuštvo – prestopek, ki se pred družino običajno dobro skriva. Ko žena odkrije tak prestopek, se morda odloči, da se bo ločila od moža. Morda ga celo prosi, naj tiho odide še pred uradnim začetkom razveznega postopka. Lahko da otroci popolnoma nič ne vedo, zakaj se to dogaja.

Skušaj razumeti tudi mamo, zakaj ti morda nerada odkrije, kaj natanko se dogaja. Eden od razlogov je materino mnenje, da bi odkrivanje kakršnega koli očetovega  prestopka le še povečalo tegobo. Zavedaj pa se tudi tega, kako boleče mora biti za ženo, ko odkrije, da ji je bil mož nezvest. (Malahija 2:13, 14) Če sta se torej tvoja starša razšla zaradi prešuštva, ne bodi presenečen, če je zadeva za tvojo mater preveč boleča, da bi o njej razpravljala.

Kaj pa oče? Razumljivo je, da se, če je bil nezvest do tvoje matere, verjetno o zadevi ne bo pogovarjal s teboj. Nekateri moški se zaradi svojega prestopka počutijo tako krive, da ne morejo prenesti soočenja niti s svojimi otroki! Toda kljub sramotnemu obnašanju imajo mnogi očetje še naprej radi svoje otroke in morda skušajo ponovno priti v stik z njimi.

V nekaterih primerih oče odide zaradi ženinega prestopka in se zelo trudi ohranjati tesne stike z otroki. V drugih primerih pa ločitev sploh ni posledica prešuštva, temveč se zakonca naveličata pričkanja, ki se vleče že leta. * (Pregovori 18:24) To se pogosto dogaja za zaprtimi vrati, zato morda niti ne veš, glede česa sta se oče in mati prepirala.

V Bibliji v Pregovorih 25:9 piše: »Pravdo svojo pravdaj z bližnjim svojim sam, ali skrivnosti drugega ne odkrivaj.« Včasih se zakonca prepirata zaradi zasebnih, intimnih zadev. Če verjameš ali ne, verjetno je boljše, da takih reči ne slišiš. Poleg tega odkrivanje »skrivnosti« drugega pogosto slabe razmere še poslabša. Morda boš bolj naklonjen eni strani, kar bi samo še poglabljalo vrzel v vaši družini. Tako je morda pri vsem skupaj zate boljše, da starša zadržita podrobnosti svojih prepirov zase.

Pridobi si uvid za boj proti zameri

Še vedno pa se stežka upreš občutkom jeze in zamere, ko oče zapusti dom in ne najdeš odgovora na vprašanje: Zakaj? Toda Biblija v Pregovorih 19:11 pravi: »Razum [uvid, NW] zadržuje [ni nujno, da zatre] človeku jezo.« In za uvid ti ni treba vedeti vseh podrobnosti.

Biblija nam na primer pomaga uvideti, da so naši starši nepopolni. Takole pravi: »Vsi so se pregrešili ter nimajo slave Božje.« (Rimljanom 3:23) Če to bolečo resnico sprejmeš, morda laže vidiš napake staršev v pravi luči. Če je na primer tvoj oče oskrunil zakonske zaobljube, je resen prestopek, za katerega je odgovoren pred Bogom. (Hebrejcem 13:4) Toda to še nujno ne pomeni, da zavrača tebe oziroma da te ne mara.

Vsi poročeni pari trpijo »telesne nadloge«. (1. Korinčanom 7:28) Nekateri moški in ženske popustijo pod pritiskom življenja v tem težavnem svetu ter se pregrešijo, kljub temu pa za takšno njihovo početje ni opravičila. Robert se spominja: »Očka nam je želel najboljše. Preselil je družino na področje, za katero je menil, da omogoča boljše življenje, tako da bi lahko imeli lepo hišo in bi bila družina srečna.« Toda dobri nameni njegovega očeta, ustvariti boljše življenje za družino, so se kmalu izjalovili. Robert pojasnjuje: »Oče je začel počasi opuščati krščanske shode. Nato je ostal brez službe. Čez nekaj časa je začel zmerjati  mamo in sestro.« Kmalu se je stanje tako poslabšalo, da sta se oče in mati razvezala.

Roberta bi lahko zagrenjenost zaradi očetovega propada premagala. Toda z uvidom v očetove razmere je miril svojo jezo. Kljub nesrečnemu izidu, razdoru zakonske zveze staršev, se je Robert naučil nekaj pomembnega. Takole pravi: »Ko bom imel družino, bodo morale biti duhovne stvari na prvem mestu.«

Michael, ki smo ga omenili že prej, se je moral prav tako bojevati z občutki zagrenjenosti. »Hotel sem prizadeti očeta zaradi tega, kar nam je storil,« priznava. Toda ohranjal je odnos z očetom. Čez čas se je celo nehal jeziti nanj in živel svoje življenje naprej.

Tudi ti morda želiš poskusiti ohraniti kar se da normalen odnos s svojim očetom, kolikor pač dopuščajo razmere. Lahko da je oče resda prizadel tebe in mamo. Toda verjetno ne poznaš vseh dejstev. In četudi veš, da je zakrivil prestopek, še vedno je tvoj oče. Dolžan si mu kazati vsaj nekaj spoštovanja. (Efežanom 6:1–3) Kadar imaš stik z njim, se ogni ‚srdu in jezi in vpitju in žaljivemu govorjenju‘. (Efežanom 4:31, NW) Če je mogoče, ostani nevtralen do zasebnih zakonskih prepirov svojih staršev. Očetu in materi zatrjuj, da ju imaš rad, in tako boš morda lahko z obema v dobrih odnosih.

Ni tvoja krivda

Očetov odhod od doma je verjetno ena najbolj bolečih reči, ki jih boš kdaj izkusil. Toda tudi če nikoli ne odkriješ vseh razlogov za njegov odhod, se ti ni treba obtoževati. Resda se morda počutiš osebno zavrnjenega. Vendar zakonske zveze se redko razdrejo zaradi otrok. Tvoja starša sta se pred Bogom zaobljubila, da bosta ostala skupaj. Živeti skladno s tem je njuna odgovornost, ne tvoja. (Propovednik 5:4–6)

Morda si še vedno zmeden, se počutiš krivega ali odgovornega. Zakaj ne bi skušal tega povedati staršema? Morda se bosta odprla in ti dala potrebno zagotovilo. James, ki smo ga citirali na začetku, priznava: »Prej sem krivil sebe, dokler si mati in oče nista vzela časa in se z menoj pogovorila.« Tudi mlada Nancy se je podobno počutila krivo, ko sta se oče in mati ločila. Po nekaj pogovorih z materjo pa je lahko sklenila: »Otroci se ne bi smeli kriviti za to, kar počnejo njihovi starši.« Da, pusti, naj starša ‚nosita svoje breme‘ odgovornosti. To te lahko obvaruje občutkov čustvene preobremenjenosti. (Galatom 6:5) Toda kako se lahko zdaj spoprimeš z življenjem brez očeta? Nekaj odgovorov na to vprašanje boš dobil v enem od prihodnjih člankov te serije.

[Podčrtne opombe]

[Slika na strani 15]

Za zakonske težave svojih staršev ne krivi sebe