Ali ste kdaj videli mehiškega golega psa?

OD PISCA ZA PREBUDITE SE! IZ MEHIKE

KO SEM se prvič dotaknil mehiškega golega psa *, sem osupnil. Njegovo črno telo brez dlak je bilo tako mehko in toplo! Ta tekmovalni šampion je veličastno hodil za lastnikom, mi pa smo lahko občudovali njegovo vitko telo, olepšano z belo »čopasto« konico repa, ki je tako drugačna od gladkega črnega telesa!

Pred prihodom Špancev so bili psi kot hišni ljubljenčki v Mezoameriki zelo cenjeni. Nekatere so pokopali skupaj z lastniki za ‚spremstvo v posmrtnem življenju‘. Mehiški goli psi so imeli v družbi posebno mesto. Verjelo se je, da imajo zdravilno moč. Da, fizični stik s tem toplim malim spremljevalcem je očitno pomagal tistim, ki so bolehali za revmatizmom. Seveda je lahko v hladnih nočeh grel tudi noge!

Danes mnogi menijo, da je mehiški goli pes popoln hišni ljubljenček. Tudi njega je, kakor mnoge druge pasme, mogoče šolati in je različnih velikosti, tudi čisto majhen. Najboljše od vsega pa je, da nima dlak, kar pomeni, da nima bolh. Je idealna izbira za tiste, ki so alergični na pasjo dlako. Zanj je dokaj preprosto skrbeti. Da njegova koža ostane mehka, jo je treba vsake toliko natreti s kako kremo za kožo ali oljem. Vzreditelj Miguel Ángel Moreno poudarja še eno prednost tega psa: »Skopa se ga v eni sami minuti,« pravi, »suh pa bo v dveh.« Kako pa je z njegovo zdravilno močjo? Še danes nekateri pravijo, da jim lajša revmatične bolečine, ko jim leži na prizadetem delu telesa. Moreno pa meni, da je učinkovit le toliko »kot vroč termofor«. *

Ni dolgo, kar je bil mehiški goli pes ogrožena vrsta, vendar je bilo v ohranitev te živali vloženo mnogo truda. Danes teh psov ne najdemo le v Mehiki, temveč tudi v drugih državah, na primer v Peruju in Združenih državah. Ali bi torej radi videli mehiškega golega psa? Če ga kdaj boste, srečanja s tem edinstvenim psom ne boste pozabili.

[Podčrtni opombi]