Pogled v svet

Odpadki v morju

V morje odvržena steklenica razpade in izgine v tisoč letih. Papirnati robček razpade v treh mesecih, vžigalice v šestih. Cigaretni ogorki onesnažujejo morje od enega do pet let, plastične vrečke 10 do 20 let, najlonski izdelki 30 do 40 let, pločevinke 500 let in polistiren 1000 let. Te ocene so le nekatere informacije, ki jih je priskrbelo italijansko združenje za okolje, Legambiente, da bi spodbudilo kopalce, naj bodo ekološko ozaveščeni, kadar gredo na obalo. »Ali niso ta priporočila odveč?« sprašuje časopis Corriere della Sera in odgovarja: »Šeststo pet ton odpadkov, ki so jih od leta 1990 do sedaj ob italijanski obali nabrali Prostovoljci za čiste plaže, kaže, da ne.«

Otroci in okultizem

»Otroci so izpostavljeni satanskemu in okultnemu gradivu, razposlanem po internetu,« pravi združenje učiteljev, poroča pa londonski časopis The Independent. Neka britanska raziskava Združenja učiteljev in predavateljev (ZUP) je odkrila, da se je več kot polovica otrok med 11. in 16. letom starosti »zanimala za okultizem in nadnaravno«, skoraj ena četrtina se je za to »zelo zanimala«, vsak šesti pa je trdil, da ga je »strašilo«, ko je pokukal v okultizem. Peter Smith, generalni sekretar ZUP-a, opozarja: »Mladi zlahka obiščejo na stotine različnih spletnih strani o čarovništvu, čarovniških besedah in tehnikah puščanja krvi, ne da bi jih pri tem, kar berejo, nadziral kdo od odraslih. [. . .] To je izredno zaskrbljujoč trend mladih. Dobro bi bilo, da starši in učitelji izobrazijo otroke in mlade glede nevarnosti stikanja po okultizmu, preden se v to pregloboko zapletejo.«

Ne čakajte, da bi shladili vročo hrano

Narobe je pustiti vročo hrano na odprti površini, da bi se ohladila, preden jo postavite v hladilnik, pravi Bessie Berry, vodja odprte telefonske linije ameriškega državnega oddelka za kmetijsko pridelavo rdečega in belega mesa. »Celo živila, ki jih vzamemo neposredno iz pečice oziroma s štedilnika,« bi morali takoj shladiti, če jih ne bomo pojedli. V Tufts University Health & Nutrition Letter je bilo pojasnjeno, da »prej ko daste kuhana živila v hladilnik, prej boste preprečili razmnoževanje vsake škodljive bakterije, ki bi lahko bila v njih«. Toda, ali ne bo to poškodovalo hladilnika oziroma preobremenilo motorja? Gospa Berry pravi, da ne. Sodobni hladilniki so narejeni tako, da lahko daste vanje vročo hrano. Zamisel, da se tega ne sme, se morda prenaša iz dni ledenic, ko se je zaradi vročine lahko stopil led. Toda treba je upoštevati dve svarili: če hladite velik kos (na primer celega piščanca, lonec juhe ali hrano v globoki kozíci), bi morali najprej živilo razdeliti v plitvejše posode, sicer se hrana v notranjosti ne bo dovolj hitro ohladila, da bi se ustavila rast bakterij. Med vročo in drugo hrano bi morali v hladilniku pustiti tudi dovolj prostora, da lahko zrak kroži in jo hitro ohladi.

Čustveni glasovi računalnikov

Da bi glasovi z računalnika zveneli bolj prijazno, znanstveniki iščejo možnosti, kako bi tem glasovom pridali čustva. Glede na nemški časopis Gießener Allgemeine je neka raziskovalna skupina na berlinski tehniški univerzi analizirala spreminjanje glasov pri različnih čustvih. Igralci so prebrali stavke z nevtralno vsebino v različnih razpoloženjih – jezi, žalosti, dolgočasju, veselju, strahu ali studu. Nato so stavke zlog za zlogom analizirali – po višini tona, hitrosti, temeljni frekvenci, volumnu glasu in jasnosti izgovarjave. Rezultati so pokazali, da veselo razpoloženje ali jeza povečata hitrost in volumen glasu. Zlogi so bolj poudarjeni, izgovarjava pa ostaja jasna. Pri dolgočasju, strahu ali žalosti je govor počasnejši in nerazločnejši, višina tona pa se spremeni. Strah povzroči, da se glas zviša približno za eno oktavo. Pri žalosti glasilke nežno vibrirajo, glas pa postane bolj hripav in nižji. Značilnosti so prenesli na umetne glasove, tako da bi  jih lahko preverili in videli, ali bodo poslušalci lahko »prepoznali pravo čustveno stanje«. Zanimanje za tako tvegano dejanje so še posebej pokazali tisti, ki se ukvarjajo z govorno sintezo in avtomatskim govornim prepoznavanjem.

500 let pustošenja

Brazilija je od kolonizacije, ki se je začela pred približno 500 leti, izgubila 37 odstotkov treh svojih prvotnih ekosistemov. To odkriva nedavna raziskava Svetovnega sklada za naravo (WWF). Do danes »je bilo uničenih 93 odstotkov atlantskega gozda, 50 odstotkov savane in 15 odstotkov amazonskega področja«, piše v časopisu O Estado de S. Paulo. Garo Batmanian, izvršilni direktor WWF za Brazilijo, pravi: »Ko so sem prispeli Portugalci, so našli bujen gozd in več vode, kakor so jo sploh kdaj videli. Tako je nastal mit, da vse, kar se tukaj posadi, uspeva in da evropske tehnike ni treba prilagajati tukajšnjim razmeram.« To, je dejal, je sprožilo uničenje brazilskega atlantskega gozda.

V prihodnosti prevoz brez onesnaževanja

»Zdaj prihaja na tržišče tehnika gorilnih celic, ki obljublja popoln obrat globalnega avtomobilskega posla,« poroča časopis The Australian. Tehnika gorilnih celic je še posebej primerna za mestne avtobuse, ker je mnogo manj hrupna in nima izpuha, ki onesnažuje. Avtobusi bodo lahko brez dodatnega polnjenja prepeljali 300 kilometrov, njihova največja hitrost bo 80 kilometrov na uro, prevažali pa bodo lahko po 70 potnikov. Prevoznim družbam po Evropi bodo ti avtobusi ponujeni po začetni ceni več kot milijon ameriških dolarjev na vsakega in pričakujejo, da bodo prišli na cesto ob koncu leta 2002. Gorilne celice lahko pomenijo tudi prihodnost avtomobilov, vendar doslej še niso začeli z njihovo proizvodnjo. »Morali bomo znižati ceno, obseg in težo sistema gorilnih celic, da bi postali konkurenčni motorjem z notranjim izgorevanjem,« pravi profesor Ferdinand Panik.

»Znamke samovšečnosti«

»V Kanadi so začeli izdelovati znamke samovšečnosti, najnovejši izdelek egocentrične dobe,« poroča The New York Times. Posamezniki lahko zdaj poštnini dajo osebni pridih »s fotografijo novorojenca, svežega diplomiranca, veselega para ali zvestega psa«. Prosilci pošljejo obrazec skupaj s fotografijo in plačilom. V zameno prejmejo polo 25 samolepljivih natisnjenih pozlačenih okvirčkov, označenih z besedo »Canada« in poštnino, ter drugo polo s kopijami fotografije, ki se jo lahko vstavi v pozlačen okvirček. Cena pa je glede na redne znamke več kot podvojena. Poleg tega ponujajo tudi voščilne nalepke, ki »strankam omogočajo, da prilagodijo pismo glede na počutje ali sporočilo«, je dejala Micheline Montreuil, direktorica za poštne izdelke pri kanadski pošti. Da Avstralija, Britanija, Singapur in Švica ne bi zaostajale, so se tudi pri njih pojavile različice znamk samovšečnosti. Neskončne možnosti lahko postanejo izziv zbirateljem znamk.

Bolezni proti katastrofam

Čeprav katastrofe, kot so poplave in potresi, najbolj odmevajo v javnosti, pa kužne bolezni terjajo mnogo več življenj, pravi poročilo Rdečega križa. Pri The New York Timesu to takole komentirajo: »Lanskoletni smrtni davek kužnih bolezni, kot so aids, tuberkuloza in malarija, je 160-krat večji od števila ljudi, ki so v istem letu umrli v potresih v Turčiji, ciklonih v Indiji in poplavah v Venezueli [. . .] Po nekaterih ocenah je od leta 1945 samo zaradi teh treh bolezni umrlo 150 milijonov ljudi v primerjavi s 23 milijoni, ki so umrli v vojnah v enakem obdobju.« Po mnenju Petra Walkerja, avtorja tega poročila, je korenina problema slabo stanje javnega zdravja. »Skoraj vsaka država ima izdelano ogrodje zdravstvenega sistema, toda zunaj mestnih središč ni ničesar,« je dejal. Lani je zaradi kužnih bolezni, ki bi se jih lahko preprečilo z izdatkom samo petih dolarjev na človeka za zdravstveno oskrbo, umrlo 13 milijonov ljudi. Članek se sklene takole: »Denar, ki se porabi za spreminjanje človeških navad, ohrani pri življenju več ljudi kakor denar, vložen v drage objekte, kot so bolnišnice, ter sodobno opremo.«