Pisani kermodi

OD PISCA ZA PREBUDITE SE! IZ KANADE

»Stojijo na zadnjih šapah, sedijo na zadnjici [. . .], celo smrčijo med spanjem. [. . .] So inteligentni, radovedni, hitro se učijo, dobro prilagajajo, in videti je, da imajo enaka nagnjenja kot mi.«

TO JE dejal biolog Wayne McCrory, ki raziskuje divjino, o enem najbolj redkih medvedov na svetu – belem črnem medvedu s kanadske severozahodne obale. Znanstvenemu svetu je tega medveda prvič predstavil William Hornaday, član newyorške Zoološke družbe, leta 1900.  Razvrščal je medvedje kože iz Viktorije v Britanski Kolumbiji in naletel na nenavaden kožuh. Bil je smetanasto bel z rahlo zlatim odtenkom in podobne oblike kakor kožuh črnega medveda.

Odkritje je Hornadayu zbudilo zanimanje in povabil je Francisa Kermoda, direktorja britanskokolumbijskega pokrajinskega muzeja, da bi mu pomagal zbrati več informacij o novi vrsti medveda, kakor je menil Hornaday. Leta 1905 je v znak priznanja za Kermodov trud pri pridobivanju primerkov in informacij, poimenoval medveda Ursus kermodei – kermoški črni medved.

Kermodi so člani družine črnih medvedov, a niso vedno take barve, kakor nakazuje njihovo ime. Indijanski domačini, ki govorijo cimšjanščino in živijo v deželi kermoškega medveda, mu pravijo močkmo oziroma beli medved. Videti je bilo tudi oranžne, kostanjevo rdeče, zlate, živorumene, modrosive in celo lisaste črno-rjavo-bele medvede.

Biologi še vedno niso prepričani, od kod beli kermodi. Po neki domnevi je ta posebna barva morda nastala zaradi naključne genske mutacije. Pravzaprav je le vsak deseti opaženi kermoški medved bel. Kermodi s kanadske tihooceanske severozahodne obale so vsekakor edinstveni in si zaslužijo več kot le bežen pogled.

Obisk kermoškega področja

Kermoške medvede je mogoče videti na področju, velikem približno 75.000 kvadratnih kilometrov, vzdolž severne obale Britanske Kolumbije. Če potujete iz Vancouvra kakih 600 kilometrov proti severozahodu, pridete do otoka Princess Royal in področja preliva Douglas, blizu Kitimata. Kakih 150 kilometrov v notranjost, proti severovzhodu, je drvarska skupnost Terrace, ki leži ob reki Skeena. To področje je srce kermoške dežele. Opisujejo ga kot najbolj divjo in bogato divjino kanadskega zahoda.

Če želite samo bežno videti kermoškega medveda, potrebujete izkušenega vodnika po divjini, ki pozna vedenje tega belega pohajalca. Medvede si je najboljše ogledati oktobra, ko v potokih Britanske Kolumbije mrgoli na tisoče drstečih se lososov. Ob tem letnem dogodku pridejo kermodi z višin uživat na pojedino lososov. Nekdo, ki je bil priča obredni medvedji pojedini, je to opisal takole: »Izberejo primerek, ki ga želijo, eno šapo položijo na njegovo glavo, z drugo pa nato odstranijo kožo od škrg naprej. Pri tem se razkrije meso, s katerim se gostijo.«

Kakšni so

Kermodi so morda videti blagohotni, ljubki in igrivi, toda v resnici so lahko, kakor vsi medvedi, tudi oni nepredvidljivi in nevarni. Poročila pravijo, da slabo vidijo. Majhen koničast nos in dolgi nosnici so oblikovani tako, da povečajo njihov čut za voh. Zdi se, da se kermodi gibljejo okorno, a so zelo hitri. Nekaterim so izmerili hitrost na kratke razdalje, ki je znašala več kot 50 kilometrov na uro!

Odrasle samice so dolge od 130 do 190 centimetrov, težke pa med 50 in 180 kilogrami. Samci so večji in včasih težji od 200 kilogramov. Ko se kermodi postavijo na zadnje noge, so visoki od 250 do 275 centimetrov. So tudi dobri plavalci. Neki ribiški obhodni stražar je dejansko opazoval kermoškega medveda, kako je plaval z bližnjega otoka na celino. S svojim čolnom je spretno krmaril blizu medveda, ta pa ga je presenetil, ko se je potopil ter plaval pod vodo, na površje je prišel le zajet zrak.

Srečanje z ljudmi

Ko začnejo medvedi nenaravne vire hrane povezovati s človekom, pogosto pred njim niso več oprezni ter lahko postanejo preveč agresivni in nevarni. Takšne medvede pogosto ubijejo. Ko torej naslednjič v divjini vidite medveda in ta prosi za hrano, ne pozabite, da se lahko s hranjenjem medveda izpostavljate nevarnosti, hkrati pa tudi prispevate k njegovi zgodnji smrti.

S premišljevanjem o tem zanimivem medvedu si ne moremo kaj, da ne bi na nas naredil vtisa z raznolikostjo v svoji družini. Kako čudovita in razveseljiva so Božja stvaritvena dela! In kakšno odgovornost ima človek, da skrbi za tako očarljiva bitja!

[Navedba vira slike na strani 27]

Howie Garber/www.wanderlustimages.com