Potravmatski stres – kaj je to?

PRED leti so potravmatsko stresno motnjo (PTSM) navadno imenovali šok zaradi obstreljevanja oziroma vojna izčrpanost in so jo preučevali predvsem v povezavi z nekdanjimi vojaki. Danes pa je precej drugače. Ni vam treba biti vojak, da vam diagnosticirajo PTSM. Lahko ste preživela oseba nekega travmatskega dogodka.

Tak dogodek je lahko vse od vojne do poskusa posilstva ali pa avtomobilske nesreče. V informativnem dokumentu državnega centra za PTSM, v Združenih državah, piše takole: »Da posamezniku diagnosticirajo PTSM, je moral biti izpostavljen nekemu travmatskemu dogodku.« In ta dogodek »mora zajemati neko vrsto dejanske ali zagrožene FIZIČNE poškodbe oziroma napada«.

Jane, omenjena v prejšnjem članku, pravi: »Izvedela sem, da nenaden močan strah povzroči naval določenih hormonov, in ti povzročijo, da čuti postanejo hiperpozorni na nevarnost. Običajno nivo hormonov pade nazaj na normalno količino, ko je nevarnost mimo, toda pri ljudeh s PTSM količina ostane povečana.« Dogodek je bil pri Jane že preteklost, toda kaže, da se je strah iz tistih trenutkov skušal trajno naseliti v njenem umu, kakor nezaželen gost, ki noče iz vašega doma.

Če ste preživeli travmo in imate podobne posledice, je pomembno, da se zavedate, da v tem niste sami. Linda E. Ledray je napisala knjigo o posilstvu in v njej pojasnjuje, da je PTSM »normalen odziv pri normalnih ljudeh, ki so doživeli nekaj strašnega in tega, kar se je dogajalo, niso mogli nadzorovati«.

Toda čeprav je PTSM označena za nekaj normalnega, ni nujno, da se bo razvila prav pri vsakem človeku, ki je preživel travmo. Ledrayeva pravi: »Izsledki raziskave iz leta 1992 so pokazali, da je en teden po posilstvu 94 odstotkov preživelih, zajetih v raziskavo, imelo značilne simptome PTSM; dvanajst tednov kasneje pa jih je simptome še naprej imelo 47 odstotkov. Petdeset odstotkov žensk, ki so leta 1993 prišle v Center za pomoč zaradi spolnega napada, v Minneapolisu, je imelo simptome PTSM eno leto po posilstvu.«

Ti podatki kažejo, da je PTSM zelo razširjena, veliko bolj, kot se tega zaveda večina ljudi. Trpijo ljudje vseh vrst, in to po  mnogih različnih dogodkih. Avtorja Alexander C. McFarlane in Lars Weisaeth sta opazila: »Nedavne raziskave kažejo, da se travmatski dogodki pogosto zgodijo civilistom v času miru, pa tudi vojakom in vojnim žrtvam, in da se pri mnogih, ki preživijo takšne pogoste dogodke, razvije PTSM.« Pri nekaterih so PTSM sprožili celo medicinski postopki, ali pa srčni napad.

»Izkazalo se je, da je PTSM zelo razširjena motnja,« pojasnjujeta zgoraj citirana avtorja. Nadalje pravita: »Naključna anketa 1245 ameriških mladostnikov je odkrila, da jih je bilo med njimi 23 odstotkov žrtev fizičnega ali spolnega napada, in so bili tudi priče nasilja nad drugimi. Pri vsakem petem med izpostavljenimi mladostniki se je razvila PTSM. To kaže, da trenutno zaradi PTSM v ZDA trpi približno 1,07 milijona najstnikov.«

Če so ti podatki točni, to pomeni, da že v eni sami državi zaradi te motnje trpi mnogo  najstnikov! Kako se tem lahko pomaga, pa tudi milijonom drugim prizadetim po svetu?

Kaj se da storiti?

Če menite, da imate PTSM oziroma da jo ima kdo od vaših znancev, je tu nekaj predlogov.

Prizadevajte si ohraniti duhovno rutino. »Vedno sem hodila na shode v našo krajevno kraljestveno dvorano,« pojasnjuje Jane. »Celo ko se nisem mogla osredotočiti na program, sem vedela, da sem tam, kjer to želi Bog Jehova. V občini so bili izredno ljubeči in spodbudni, zelo veliko mi je pomenilo, ko so mi skozi vso mojo stisko izkazovali ljubezen in se zame osebno zanimali.« Dodaja še: »Pomagalo mi je tudi branje psalmov. Nekako se mi je zdelo, kot da molitve prizadetih izražajo moje občutke. Kadar nisem mogla moliti, za kar sem hotela, sem rekla le ‚Amen‘.«

Ne odnehajte spodbujati trpečega. Če se kdo od vaših ljubljenih spoprijema s strašnimi spomini na travmatski dogodek, razumite, da ne pretirava oziroma da ni namerno težaven. Zaradi čustvene otopelosti, zaskrbljenosti ali jeze, se morda na ves vaš trud, da bi pomagali, ne bo mogel odzivati  tako, kakor bi vi želeli. Toda ne obupajte! Kot pravi Biblija: »Vsak čas ljubi, kdor je prijatelj, in brat se izkaže v stiski.« (Pregovori 17:17)

Trpeči bi moral pri spoprijemanju s PTSM uvideti, katere metode, niso dobre, ker mu lahko še dodatno škodijo, ter bi se jih moral ogibati. Med te sodita uživanje nedovoljenih drog in pretirano vdajanje alkoholnim pijačam. Čeprav se morda zdi, da alkohol in droge prinašajo začasno olajšanje, pa kmalu stanje le še poslabšajo. Pogosto prispevajo k družbeni osamitvi, zavračanju ljudi, ki želijo pomagati, deloholizmu, nenadzorovani jezi, nenadzorovanemu ali preveč nadzorovanemu hranjenju, oziroma h kakšnemu drugemu samouničevalnemu vedenju.

Posvetujte se z usposobljenim zdravstvenim izvedencem. Morda se izkaže, da prizadeti nima PTSM, če pa jo ima, obstajajo učinkovite terapije. * Če vam pomaga kak strokovnjak, bodite do njega odkriti in zaprosite za pomoč, da bi premagali kar koli od prej naštetega.

Zapomnite si: pogosto se najprej zdravi telesne rane, toda ljudje s PTSM so lahko ranjeni v mnogih pogledih znotraj telesa, uma in duha. Naslednji članek bo govoril o tem, kako še lahko prizadeti in tisti, ki so ob njem, sodelujejo pri zdravljenju. Govoril pa bo tudi o upanju za vse trpeče zaradi potravmatskega šoka.

[Podčrtna opomba]

[Okvir/slika na strani 6]

Simptomi potravmatskega stresa

Mnogi, ki preživijo travmo, jo potem ponovno doživljajo v mislih. Preživeli pogosto tega ne morejo nadzorovati oziroma ustaviti. Med posledicami so lahko:

• Živi spomini – občutek, da se travma spet dogaja

• Grozne sanje in nočne more

• Nagnjenost k temu, da se zelo prestrašijo ob glasnih zvokih oziroma če se jim kdo nepričakovano približa od zadaj

• Drgetanje in potenje

• Razbijanje srca ali težave z dihanjem

• Razburjenost, če jih nekaj, kar vidijo, slišijo, občutijo, vohajo ali okusijo, spomni na travmo

• Zaskrbljenost in strah – občutek, da so spet v nevarnosti

• Težko nadzorovanje čustev, saj jih stvari, ki jih spominjajo na travmo, vodijo v nenadno zaskrbljenost, jezo in razburjenost

• Težko osredotočanje oziroma jasno mišljenje

• Težko zaspijo oziroma slabo spijo

• Vznemirjenost in stalna pozornost na nevarnost

• Čustven zastoj oziroma čustvena otopelost

• Težko občutijo ljubeča čustva oziroma katero koli močno čustvo

• Občutek, da je okolica čudna in nerealna

• Izguba zanimanja za tisto, kar jih je prej veselilo

• Težko se spomnijo pomembnih odlomkov iz dogajanja med travmo

• Občutek ločenosti od sveta okrog njih in od tega, kar se jim dogaja

Slike na strani [5]

PTSM lahko sprožijo različni travmatski dogodki