Razkrivanje korenin
Razkrivanje korenin
»Navadno se najstniška depresija ne pojavi zaradi enega samega dejavnika, temveč zaradi več stresnih dejavnikov skupaj.« (Dr. Kathleen McCoy)
KAJ povzroča najstniško depresijo? Lahko gre za številne dejavnike. Kot prvo, lahko mladostnike telesne in čustvene spremembe, ki jih s seboj prinaša puberteta, preplavijo z negotovostjo in strahom, zaradi česar so še zlasti nagnjeni k negativnemu razmišljanju. Najstniki so tudi pogosto zelo občutljivi za negativna čustva, kadar čutijo, da jih zavračajo vrstniki oziroma kdo, v katerega so se zaljubili. Poleg tega, kot je bilo omenjeno v prvem članku, današnji najstniki odraščajo v svetu, ki lahko že sam po sebi vodi v depresijo. Pravzaprav živimo v ‚nevarnih časih‘. (2. Timoteju 3:1)
Dodaten problem je še v tem, da se mladi prvič spoprijemajo s pritiski življenja in da nimajo ne veščin, ne izkušenj odraslih. Tako najstniki pogosto postanejo kot turisti, ki skušajo najti pravo pot na neznanem področju – okolica jih premaga in v mnogih primerih bolj neradi vprašajo za pomoč. Takšne razmere lahko postanejo plodna tla za semena depresije.
So pa še številni drugi dejavniki, ki lahko prispevajo k najstniški depresiji. Poglejmo si nekatere.
Depresija in izguba
Depresija včasih nastopi za kakšno veliko izgubo, morda je to smrt ljubljene osebe ali pa izguba starša zaradi razveze. Najstnik lahko pade v obup celo zaradi smrti hišnega ljubljenčka.
So pa tudi manj očitne vrste izgube. Preselitev v novo sosesko na primer pomeni pustiti za sabo znano okolje in drage prijatelje. Celo dosega težko pričakovanega cilja, na primer opravljena matura, lahko sproži občutek izgube. Navsezadnje začeti novo dobo v življenju pomeni izgubiti preteklo ugodje in varnost. Potem so tu še mladi, ki morajo prenašati kakšno kronično bolezen. V takšnih razmerah se lahko najstnik zaradi bolečine ob tem, da je
drugačen od sovrstnikov (in ob tem, da se ti morda zanj niti ne zmenijo), počuti, kot da ni povsem normalen.Resda mnoge mlade takšne izgube ne premagajo povsem. Žalostni so, jokajo, žalujejo, toda sčasoma se prilagodijo. Zakaj torej večina najstnikov uspešno premaguje pritiske življenja, drugi pa podležejo mučnemu boju z depresijo? Na to ni enostavnega odgovora, ker je depresija kompleksna motnja. Toda morda so nekateri najstniki bolj ranljivi.
Biokemična povezava
Mnogi strokovnjaki za mentalno zdravje menijo, da je biokemično neravnovesje v možganih ključno za pojav depresije. * Neravnovesje se morda prenaša genetsko. Raziskovalci so namreč odkrili, da je pri najstnikih, katerih roditelj ima depresijo, večja verjetnost, da se bo razvila tudi pri njih. »Depresivni otroci imajo v večini primerov vsaj enega roditelja, ki tudi trpi za depresijo,« piše v knjigi Lonely, Sad and Angry.
Ob tem se postavi vprašanje: Ali otroci res podedujejo depresijo ali pa se pač naučijo biti depresivni, ker živijo s prizadetim staršem? Na vprašanje ‚prirojena ali privzgojena‘ motnja, je težko odgovoriti, ker so možgani neverjetno kompleksni. Takšni pa so tudi mnogi drugi dejavniki, ki morda prispevajo k najstniški depresiji.
Depresija in družinsko okolje
Depresiji pravijo družinska zadeva, in to kar utemeljeno. Kot je bilo že omenjeno, se morda nagnjenost k depresiji prenaša genetsko z generacije na generacijo. Toda svoj del lahko prispeva tudi družinsko okolje. »Pri otrocih, ki jih starši zlorabljajo, je tveganje za pojav depresije veliko,« piše dr. Mark S. Gold. »Enako je pri otrocih, katerih starši so preveč kritični in se osredotočajo na otrokove pomanjkljivosti.« Depresija se lahko pojavi tudi, če starši otroka dušijo s preveč pozornosti in so pretirano zaščitniški. Zanimiva pa je ugotovitev neke raziskovalke, namreč da so otroci celo bolj dovzetni za depresijo, kadar starši zanje kažejo premalo zanimanja.
Vendar pa to ne pomeni, da so vsi depresivni najstniki žrtve slabega starševstva. Ob takšni preveč posplošeni trditvi bi spregledali množico drugih dejavnikov, ki lahko prispevajo k temu problemu. Vseeno pa je v nekaterih primerih družinsko okolje pri tem odločilni dejavnik. »Pri otrocih, kjer je doma med staršema stalna napetost, je veliko večje tveganje za depresijo kakor pri otrocih v manj problematičnem okolju,« piše dr. David G. Fassler. »En razlog za to je, da so bojeviti starši tako zatopljeni v svoje prepire, da zanemarjajo potrebe svojih otrok. Drug pa je v tem, da takšni starši pogosto otroke spravijo v središče svojih prepirov, tako da ti mladi potem lahko občutijo krivdo, jezo in zamero.«
To so samo nekateri od dejavnikov, ki lahko prispevajo k najstniški depresiji. So pa še drugi. Nekateri strokovnjaki denimo pravijo, da lahko depresijo sprožijo dejavniki okolja, na primer slaba prehrana, strupi in zloraba snovi, ki zasvojijo. Drugi opozarjajo, da so lahko dejavnik določena zdravila, na primer nekateri antihistamini in pomirjevala. Kaže tudi, da so otroci z učnimi motnjami še zlasti dovzetni za depresijo. Morda zato, ker jim pogosto upade samospoštovanje, ko vidijo, da ne morejo dohajati svojih sošolcev.
Toda ne glede na vzrok je nujno pretehtati vprašanje: Kako se lahko depresivnim najstnikom pomaga?
[Podčrtna opomba]
^ odst. 11 Nekateri domnevajo, da se mnogi prizadeti že rodijo z neravnovesjem, drugi pa da se rodijo zdravi, a postanejo bolj dovzetni za depresijo, ko jim kakšen travmatičen dogodek spremeni možgansko kemijo.
[Slike na strani 8, 9]
Napetost v družini pogosto sproži depresijo