Pogled v svet

Zgrešena pomoč?

V The Daily Yomiuri piše, da so začeli oporekati nekaterim postopkom za obvarovanje japonske glavate karete pred izumrtjem. Izkopavanje želvinih jajc, njihovo umetno valjenje in spuščanje želvic v morje lahko pravzaprav ovira želvine prirojene navigacijske sposobnosti. Naravno izvaljene želve »zaznajo zemljin magnetizem medtem ko se nerodno premikajo po pesku in tako razvijejo nagon za smer«, piše v časopisu. »Pri umetnem izleganju morajo mlade želve varovati v zaprtem prostoru, preden [jih] vrnejo v naravno okolje oceana, kar pa jim onemogoči, da bi razvile notranji čut za orientacijo in zmožnost, da same plavajo v morju.«

 Ta nadvse pomembni nasmeh

»Preprost nasmeh je najboljši način, kako pridobiti prijatelje in vplivati na ljudi,« poroča londonski The Times. Narodna raziskava, ki so jo izvedli za Royal Mail, odkriva, da je tisto, kar večina ljudi pri kom najprej opazi, nasmeh. Skoraj polovica anketiranih je dejala, da z ljudmi, ki so videti neprijazni, ne bi sklepali poslov. Še posebej direktorice raje povišajo delavce, ki so nasmejani. Brian Bates, soavtor The Human Face, pravi: »Ta raziskava kaže, kako je nasmeh v družbi pomemben. Svoje upe in denar bi pogosteje raje delili s tistimi, ki se smejejo, prav tako pa bi med njimi iskali tudi zaupne prijatelje.« Smeh v telesu pospešuje nastajanje protibolečinskih endorfinov, dodaja on, in ljudje, ki se spontano smejejo, »imajo uspešnejše zasebno in poklicno življenje«.

Najnatančnejši merilec časa

Skupina ameriških znanstvenikov je izdelala uro iz ionov živega srebra, ki je »natančna do ene femtosekunde, kar je najmanjša enota za čas, običajno rabljena v znanosti«, piše v londonskem The Timesu. Pravijo, da naj bi bila »približno 1000-krat bolj točna kot atomske ure, ki jih uporabljajo za koordinirani svetovni čas (UTC), svetovni standard za merjenje časa«. Fizik Scott Diddams pojasnjuje: »Takoj jo bodo uporabili v osnovni fiziki za pridobitev podrobnejšega razumevanja vesolja.« Sčasoma bodo od tega imele koristi tudi telefonske mreže in navigacijski sateliti. Medtem ko Diddams trdi, da je naprava za merjenje časa »najbolj točna ura na svetu«, tudi pravi, da obstaja možnost za izboljšanje.

»Najnatančnejši popis prebivalstva«?

Popis prebivalstva Združenih držav leta 2000 so poimenovali »najnatančnejši popis v zgodovini«, piše v The Wall Street Journal. Vendar »celotni popis za leto 2000 zajema 5,77 milijona ljudi, za katere Urad za popis meni, da obstajajo, niso pa jih dejansko prešteli«. V časopisu pojasnjujejo: »Ko na Uradu niso prejeli odgovora z naslovov, kjer so menili, da ljudje živijo, so na temelju različnih vodil, tudi odziva sosedov, v računalnike enostavno vnesli ‚domnevne‘ stanovalce.« Tako so naredili tudi, če niso bili prepričani, ali gre za naslov stanovanja. Med drugim so lahko ugibali tudi to, koliko ljudi živi tam, koliko so stari, njihov spol, raso in zakonski stan. Domnevajo, da je natančen, je dejal neki uradnik, »ker podobni ljudje večkrat živijo blizu drug drugega«. V nekaterih državah je bilo domnevnih Američanov preko 3 odstotke skupnega števila in z domnevnimi ljudmi so zapolnili kategorijo rase za več kot 11 milijonov ljudi.

Smrtonosna drevesa?

V Franciji se prepirajo zaradi usode približno 400.000 dreves, ki po državi rastejo ob cestah. Drevesa ob cestah vse bolj krivijo za avtomobilske nesreče s smrtnim izidom. Od 7643 smrtnih primerov na cestah leta 2000 jih je bilo 799 povezanih s trčenjem v drevo, poroča francoska revija L’Express. Vendar pa nekateri trdijo, da sta prava vzroka smrti alkohol in prevelika hitrost, ne pa drevesa. Vseeno so med 10.000 in 20.000 dreves, ki stojijo manj kot dva metra od cestnega roba, namenili za posek. Na to temo so se v članku francoske revije sklicevali na uvodni članek The Wall Street Journala in zapisali, da naj bi torej drevesa zagrešila »resen zločin, ker se niso umaknila pijanim voznikom«.

Kitajska pisava – izumirajoča umetnost?

»Kitajski znaki, ki so si jih generacije kitajskih otrok s trudom zapomnile, se srečujejo s svojo do sedaj najbolj resno nevarnostjo – računalnikom,« piše v londonskem The Daily Telegraphu. »Člani kitajske izobražene elite, ki so se vedno ponašali s tem, da na pamet znajo 6000 znakov, sedaj pozabljajo pisati. Še vedno znajo brati, vendar če ostanejo brez računalnika, mnogi ugotovijo, da je njihov spomin prazen.« Sindrom se imenuje »‚ti bi vang zi‘ oziroma pozabiti znak, ko vzameš v roke pisalo«. Do 1980-ih let so skoraj vse pisali z roko, od takrat pa so z napredno programsko opremo kitajske znake vnesli na običajno tipkovnico. Posledica tega je, da umetnost ročnega pisanja privlačnih znakov, visoko cenjena veščina, ki naj bi razodevala notranjega človeka, izumira in »med jezikoslovci, psihologi in starši povzroča preplah«.

Dieta med mladimi

Nedavna anketa 1739 kanadskih deklet, starih od 12 do 18 let, je odkrila, da je 27 odstotkov takšnih, ki kažejo simptome motenj hranjenja, piše v časopisu Globe and Mail. Udeleženke iz mestne, predmestne in podeželske populacije so izpolnile vprašalnik, ki je zajemal stališča do prehranjevanja in nezadovoljstvo z lastnim telesom. Podatki so pokazali, da se že 12-letnice prenajedajo in čistijo (bruhanje, ki ga izzovejo same) ali uporabljajo tablete za dieto, odvajala in diuretike, da bi shujšale. Kot pravi dr. Jennifer Jones, znanstvena raziskovalka pri Zdravstveni mreži torontske univerze, morajo še posebej dekleta »razviti zdrav odnos do hrane in gibanja. Spoznati morajo svoje telo in se zavedati, da podobe, ki jih vidijo na panojih za oglaševanje, v revijah in rokovskih videospotih, niso normalne.« V Globu še piše, da »se mnoge najstnice ne zavedajo, da je v puberteti normalno pridobiti nekaj kilogramov, saj je to pomembno za normalen razvoj«.

Tablete v razredu

Vse več otrok jemlje tablete, da bi se spoprijeli z vedno večjim pritiskom v šoli, poroča nemški Südwest Presse. V osnovni šoli naj bi vsak peti otrok jemal pomirjevala ali poživila. V srednji šoli pa to počne tretjina dijakov. Vendar Albin Dannhäuser, predsednik Bavarskega združenja učiteljev, trdi, da je jemanje zdravil za obvladovanje stresa ali doseganje boljših ocen, slaba izbira, saj otrokom sploh ne pomaga rešiti njihovih problemov. Staršem svetuje, naj od svojega otroka ne zahtevajo preveč, ampak »naj mislijo na njegovo telesno in duševno zdravje kakor tudi na razvoj uravnovešene osebnosti«.

Uporaba nadležnega plevela

»Pleveli, kot so vodni hijacint, lantana in partenium, s svojo odpornostjo spravljajo v obup izvajalce novogradenj,« piše v India Today. V Indijo so leta 1941 Britanci prinesli Lantano camaro kot rastlino za živo mejo, vendar je prerasla skoraj 100.000 hektarov zemlje in jo je skoraj nemogoče zatreti – ročno, kemično ali biološko. Strupenost plevela onemogoča rast drugih rastlin in celotne vasi so se morale preseliti, ko se je razrasel. Vendar vaščani Lačhivale ta plevel s pridom izkoriščajo. Lantano skupaj z blatom rabijo za gradnjo domov in kokošnjakov. Ko olupijo skorjo, je ta plevel, ki je odporen proti žuželkam in drugim škodljivcem, odličen za pohištvo in košare. Liste lantane uporabljajo za odganjanje komarjev in kot kadilo. Korenine rastlin zmeljejo v prah in ga uporabljajo za preprečevanje ustnih okužb.

Posledice brezupa

»Zakaj med ljudmi, ki so morda enako bolni, nekateri umrejo, drugi pa še naprej živijo?« sprašuje dr. Stephen L. Stern z oddelka za psihiatrijo na Centru za medicino teksaške univerze v San Antoniu. »Eden od odgovorov na to vprašanje je morda v upanju oziroma brezupu.« Raziskava 800 starejših Američanov je pokazala, da brezup pogosto vodi do hitrejše smrti. Raziskovalci pa tudi poudarjajo, da se posledice brezupa pri posameznikih pogosto razlikujejo, glede na dejavnike, kot so doživetja v otroštvu, depresija, kulturno ozadje in ekonomska varnost.