Košeniljka – prav posebna žuželka

OD PISCEV ZA PREBUDITE SE! IZ MEHIKE IN PERUJA

OD KOD tako živo rdeča barva nekaterih ličil za ustnice in drugih kozmetičnih izdelkov? Morda boste presenečeni, da škrlatno rdeče barvilo, ki je v nekaterih rdečilih za lica in ustnice, pridobivajo iz košeniljke. To je kapar, ki se hrani s kaktusom opuncijo. Oglejmo si podrobneje to prav posebno žuželko!

Škodljiva ali koristna?

Odrasla samica košeniljke je dolga okoli tretjine centimetra, kar je približno toliko kot vžigalična glavica. Samec je velik le za polovico samice. Vendar naj vas velikost košeniljk ne zavede. V nekem priročniku piše: »So med najbolj uničujočimi žuželkami.« A kljub takšnemu slovesu jih pravzaprav nekateri kmetovalci gojijo. Zakaj? Da bi prišli do karmina, čudovitega rdečega barvila, ki ga pridobivajo iz posušenih in zdrobljenih samic košeniljk.

Že od dni staroveških Mistekov, ki so živeli na področju današnje zvezne mehiške države Oaxaca, so košeniljke rabili za barvilo. Španski osvajalci so bili navdušeni nad košeniljkino škrlatno rdečo barvo in kmalu zatem so mnogi Evropejci s tem naravnim barvilom zadovoljili svoj okus po živih barvah. Britanija je iz košeniljk pridobivala barvilo za tradicionalno škrlatno barvo vojaških uniform. Raba košeniljke je bila tako razširjena, da sta jo približno od leta 1650 do 1860 kot mehiško najdragocenejše izvozno blago prekašala samo zlato in srebro.

Izginotje in ponovna vrnitev

Od sredine 19. stoletja so sintetična barvila pričela nadomeščati naravne barve. K temu so prispevali mnogi dejavniki. John Henkel v reviji FDA Consumer pojasnjuje: »Kemično sintetizirane barve je bilo veliko lažje narediti, bile so cenejše in imele so boljše barvne značilnosti.« Tako so sintetične barve v kratkem prevladale na tržišču za barvila v hrani, zdravilih in kozmetiki. »Toda,« pravi Henkel, »z vse večjo uporabo [teh barvil] je narasla tudi zaskrbljenost glede [njihove] varne rabe.«

Raziskave v 1970-ih letih so nakazovale, da določena sintetična barvila lahko povzročajo raka. Ko so te morebitne nevarnosti za zdravje postale znane, so se pričela vračati naravna barvila. Perujci denimo sedaj proizvedejo okoli 85 odstotkov svetovne zaloge košeniljke. Kanarski otoki so znani po svojem pridelku košeniljke, prav kakor južna Španija, Alžirija in države Srednje in Južne Amerike. Vendar sedanje povpraševanje po karminu presega njegovo razpoložljivost, zato mehiška vlada skuša povečati njegovo pridobivanje.

Kako se pridobiva karminsko barvilo

Košeniljka vse svoje življenje preživi na listih opuncije. Pred plenilci se zaščiti tako, da izloča prahasto, vosku podobno snov. Žuželka se obda s to puhasto snovjo, v kateri potem prebiva. Zaradi tega pa se žuželko med pobiranjem pridelka tudi laže najde.

 Samo samice košeniljke imajo v sebi rdeči pigment oziroma karminsko kislino. V oplojenih samičkah je najvišja koncentracija te kisline. Zato delavci, da bi pridobili najkvalitetnejše barvilo, še posebej pazijo, da naberejo oplojene samičke, tik preden te izležejo jajčeca. V perujskih Andih pobirajo pridelek trikrat v obdobju sedmih mesecev. Košeniljke odstranijo z rastline s čvrsto ščetko ali pa jih postrgajo s topim rezilom. Ko jih posušijo, očistijo in zmeljejo, ta prah vmešajo v amoniak ali v raztopino natrijevega karbonata. Trdne dele žuželk odstranijo s filtriranjem, tekočino, ki ostane, pa prečistijo. Da bi dobili različne odtenke rožnate barve, včasih dodajo tudi apno.

Čeprav se vam misel, da bi uporabljali lepotila iz žuželk, morda ne zdi preveč privlačna, se lahko pomirite, saj so naravna »barvila med najbolj skrbno preiskanimi«‚ pravi Henkel. »Te barve so preučevali, preučevali in ponovno preučevali, včasih velikokrat.« Zato, če vas kdo pohvali, kako sijoči ste videti, je to morda delno zaradi košeniljke, prav posebne žuželke!

[Slika na strani 23]

1. Košeniljke na kaktusovem listu

2. Pogled na oplojene samičke od blizu

3. Posušene košeniljke

4. Predelovanje tekočine, ki se uporablja pri pripravi lepotil

[Vir slike]

Fotografije na strani 23: #1: The Living Desert, Palm Desert, CA; #3 in izdelki: Cortesía del Centro de Investigaciones Económicas, Sociales y Tecnológicas para la Agroindustria y la Agricultura Mundial, Universidad Autónoma de Chapingo, fotografía de Macario Cruz; #4: David McLain/AURORA

[Slika na strani 23]

Izdelki z dodanim barvilom